Resnica ali zavajanje?

"Naši ministri so odstopali tudi v primeru objektivne odgovornosti," trdi Robert Golob, predsednik Gibanja Svoboda.

Pa je temu res tako? Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je po tragični smrti Aleša Šutarja v Novem mestu zaradi politične odgovornosti ponudil odstop, ki ga je predsednik vlade Golob tudi sprejel. Poleg Poklukarja je odstop ponudila tudi ministrica za pravosodje iz kvote SD Andreja Katič. Drži torej, da sta ministra odstopila v primeru objektivne odgovornosti. Premier pa ob tem pozablja na primer svojega poslanca Miroslava Gregoriča. Ta leta 2025 ni odstopil, čeprav ga je njegova strankarska kolegica in predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič pozvala k odstopu zaradi nezdružljivosti funkcij. Gregorič je bil namreč istočasno tudi prokurist v zasebnem podjetju. Izjavil je, da ne bo odstopil, Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) pa mu je zaradi zamolčane vloge v zasebnem podjetju izrekla globo v višini 400 evrov. Miroslav Gregorič se bo 22. marca na parlamentarnih volitvah znova potegoval za funkcijo poslanca na listi Gibanja Svoboda.

Predsednik stranke Resnica Zoran Stevanović je na vprašanje, zakaj je javno dejal, da nikoli ni bil obsojen, čeprav je bil, odgovoril, da se nikoli ni javno zlagal: "V trenutku, ko je bila kazen, izrečena pred desetletjem, izbrisana, to pomeni, da ni bila nikoli izrečena."

Stevanović se sklicuje na potrdilo iz kazenske evidence, v katerem je navedeno, da mu ni bila izrečena kazenska sankcija. Po preteku določenega roka je bil na podlagi zakonske rehabilitacije res izbrisan iz kazenske evidence in danes velja za neobsojenega, vendar ne drži, da ni bil obsojen in da mu sodba nikoli ni bila izrečena. Leta 2008 je bil zaradi poskusa zavarovalniške goljufije obsojen na kranjskem sodišču. Sodba je postala pravnomočna leta 2010.

"Slovenija je v tem mandatu - leta 2024 - po bruto plačah prehitela Italijo," pravi sokoordinator Levice Luka Mesec.

Njegova izjava drži, saj je bila po podatkih statističnega uraad Evropske unije (Eurostata) letna bruto plača v 2024 v Sloveniji 35.133 evrov, v Italiji pa 33.523 evrov.

"V vseh 4 letih smo samo 5 milijard povečali dolg," pravi Robert Golob. 

Navedba Goloba, da je v zadnjih štirih letih samo za 5 milijard povečali javni dolg, ne drži. V zadnjih štirih letih, in sicer od leta 2021 do zadnjega objavljenega podatka leta 2025, se je po podatkih Statističnega urada (SURS) konsolidirani javni dolg povečal za 8,64 milijarde evrov, kar je 22 odstotni bruto domači proizvod (BDP). Medtem ko se je od leta 2022, ko je nastopila Golobova vlada, javni dolg povečal za 6,25 milijarde evrov. Številka je odvisna od zajetega časovnega obdobja in prelomnega kvartala, ki zajema podatke.* 

*Po oddaji smo ponovno preverili izračune. Upoštevali smo zgolj obdobje Golobove vlade - torej od konca drugega četrtletja 2022 do tretjega četrtletja 2025, ko so bili objavljeni zadnji javni podatki. Na podlagi podatkov Statističnega urada (Surs) se je dolg v tem času zvišal za 5,87 milijarde evrov. Ker gre za 870 milijonov evrov razlike, Golobova izjava še vedno ne drži.

Predsednik SDS Janez Janša trdi, da pogodba, ki jo morajo podpisati kandidati na parlamentarnih volitvah ni zvezujoča: "Takšna zaveza nima pravnih učinkov, kot je odločilo Vrhovno sodišče, zato jih nismo uveljavljali; za nas predstavlja etično normo."

Poslanci SDS so morali pred parlamentarnimi volitvami s stranko oziroma s predsednikom Janezom Janšo podpisati tako imenovano pogodbo o kandidaturi za poslanca. V njej je med drugim določeno, da poslanci, ki med mandatom izstopijo iz SDS ali prestopijo v drugo politično stranko, vrnejo svoj poslanski mandat – torej zapustijo Državni zbor z odstopom s funkcije poslanca.

Potem ko je SDS zaradi izstopa iz stranke tožila svoja nekdanja poslanca Zvonka Laha in Andreja Čuša, je Vrhovno sodišče odločilo, da je pogodba o kandidaturi poslanca nična v delu, ki se nanaša na vrnitev stroškov, ki jih je imela stranka s kandidaturo poslanca. Takšno zavezovanje namreč pomeni vsiljevanje navodil stranke in kaže na elemente imperativnega mandata, kar je v neskladju z 82. členom Ustave RS, ki določa reprezentativni oziroma svobodni mandat poslancev v Državnem zboru.

Takšna zaveza, kot jo je SDS zapisala v pogodbi, je na podlagi odločitve Vrhovnega sodišča zaradi neskladja z 82. členom Ustave RS nična, ne glede na to, ali jo stranka dejansko skuša uveljaviti ali ne. Prestupe ali izstope iz poslanskih skupin lahko s klicem k odgovornosti presojajo le volivke in volivci na vsakokratnih volitvah.

Ali drži izjava Vladimirja Prebiliča: "Mimogrede, 90 tisoč samostojnih podjetnikov se je v manj kot treh letih srečalo s tremi spremembami, vse pa so se končale z dodatno 7-odstotno obremenitvijo njihove dejavnosti. Za povrh so jim nato še prepovedali ponovno odprtje s. p.-ja."

Po podatkih iz Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) je bilo zadnji dan lanskega leta 121.255 samostojnih podjetnikov. S tretjim odstavkom 6. člena Zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (ZPRZ) je bil za vstop v sistem normiranih odhodkov dodan nov pogoj: davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov ne more uveljavljati zavezanec, ki je iz sistema ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov ali po prenehanju opravljanja dejavnosti izstopil pred manj kot petimi davčnimi leti. Zakon določa, da se navedena določba uporablja od 1. januarja 2026 dalje.

Glede opisane ureditve je stranka Svoboda konec januarja 2026 v zakonodajni postopek vložila predlog novele Zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, ki ta pogoj ukinja in predlaga milejšo ureditev v obliki prihodkovnih pogojev za ponovni vstop v sistem v primeru izstopa v preteklih treh davčnih letih.

Namen opisane ureditve je omejiti možnost zlorabe sistema ugotavljanja davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov z izstopom iz sistema.

Matjaž Han trdi: "Veste, da je bilo leta 1970 starejših 9 odstotkov prebivalstva, danes pa se je njihov delež povečal na 35 odstotkov. Iz tega razloga se podaljšujejo tudi čakalne vrste."

Leta 1970 je v Sloveniji živelo okoli 1,73 milijona ljudi. Starih 50 let in več je bilo med 300.000 in 350.000. Večina med njimi je bila stara od 50 do 64 let, starejših od 65 let pa je bilo razmeroma malo, med 8 in 10 odstotki. Lani je bilo starejših od 65 let 22,2 odstotka prebivalstva, torej dobra petina, kar v absolutnih številkah pomeni med 470.000 in 475.000 ljudi.

"Če aktualna vlada ne bi prekinila naše mini davčne reforme, bi imelo povprečno gospodinjstvo ob koncu tega mandata 7.500 evrov več. Jasno je, da bomo splošno davčno olajšavo, ki je bila temelj te mini davčne reforme, vrnili in jo povečali s 7.500 na 8.500 evrov, saj je bila vmes inflacija in podobno. In zagon se bo začel," pravi predsednik SDS Janez Janša.

Kot smo preverili - SDS je marca 2022, nekaj mesecev pred parlamentarnimi volitvami, na predlog takratne vlade pod vodstvom Janeza Janše sprejel zasnovo dohodninskih sprememb. Takrat je bil predviden dvig olajšave do leta 2025 na 7500 evrov. Po prihodu na oblast je sedanja koalicija proces postopnega dviga splošne olajšave ustavila.

Robert Golob, predsednik Svobode pravi: "Danska je najsrečnejša država na svetu in hkrati ena izmed držav z najvišjimi davki, saj je socialna blaginja tista, ki poganja zadovoljstvo, zadovoljstvo zaposlenih pa ustvarja dodano vrednost."

Danska ima enega najvišjih davčnih sistemov na svetu, ki temelji na visokih osebnih dohodninah, 25-odstotnem splošnem DDV in 22-odstotnem davku od dohodkov pravnih oseb. Sistem je zasnovan za financiranje obsežne socialne države, z močnim poudarkom na obdavčitvi kapitalskih dobičkov in dividend.

Leta 2023 je bila povprečna ocena zadovoljstva z življenjem v EU 7,3 na lestvici od 0 do 10. Na zadovoljstvo z življenjem lahko vplivajo številni dejavniki, kot so starost, stopnja izobrazbe, družina in finančni položaj. Med 27 državami EU jih je imelo 15 ocene na ravni ali nad povprečjem EU. Finska je imela najvišjo oceno, 7,8, sledile so ji Belgija, Avstrija, Romunija in Slovenija (vsaka s 7,7). Danska je na 11. mestu s 7,5, torej še nižje kot Slovenija. Najnižje ocene so zabeležile Bolgarija (5,9), Latvija in Grčija (obe s 6,9).

Danska ima brezplačno zdravstvo, brezplačen študij, je močna socialna država z visoko kakovostjo javnih storitev. Tudi Slovenija socialna država, a manj radodarna od Danske.

"Božičnica kot je zdaj pripravljena s strani te vlade, je dejansko nova dajatev, nov davek," pravi prvak Nove Slovenije Jernej vrtovec.

Dr. Marjan Kos: "Zimski regres po Zakonu o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (ZPZR) je pravica delavca, ki mu jo mora delodajalec zaradi sklenjene pogodbe o zaposlitvi neposredno izplačati. Gre torej za plačilo delodajalca delavcu zaradi sklenjenega delovnega razmerja. Čeprav je izplačilo v skladu z zakonom obvezno, ni namenjeno javnemu financiranju in ni izplačano v korist oblastnega subjekta, zato ni mogoče govoriti o tej obveznosti kot o javni dajatvi oziroma davščini."

Ekipa Dejstev je tudi tokrat v živo preverjala izjave prvakov strank, ki jim po povprečju zadnjih treh mesečnih javnomnenjskih raziskav, ki jih za nas pripravlja agencija Mediana, kaže najbolje. V koprskem studiu so se soočili predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša, predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob, predsednik Socialnih demokratov Matjaž Han, predsednik Demokratov Anže Logar, predsednik Nove Slovenije Jernej Vrtovec, koordinator Levice Luka Mesec, predsednik Preroda Vladimir Prebilič in predsednik stranke Resni.ca Zoran Stevanović.

Izjave v nocojšnjem soočenju so analizirali novinarji Neža Steiner, Brigita Potočnik, Maja Sodja, Nika Kunaver in Miha Drozg, vodi jih urednica Alenka Marovt.

"Preverjanje dejstev je temelj našega dela. Brez njih namreč javna razprava izgubi vsebino. Trditve, ki jih nocoj izrekajo politiki, preverjamo na podlagi dokumentov, zakonodaje in uradnih podatkov. Ne presojamo programov in ne ocenjujemo ideologij, izhodiščno vprašanje je: ali izjava drži," je pred soočenjem povedala Marovt.

Da bi bila pojasnila še natančnejša, sta se rubriki letos pridružujeta dva priznana strokovnjaka – dr. Mejra Festić in dr. Marjan Kos.

Dr. Mejra Festić je redna profesorica na mariborski Ekonomsko-poslovni fakulteti in nekdanja viceguvernerka Banke Slovenije. Vsebino nocojšnjih Dejstev bo podkrepila s strokovnim kontekstom na področjih makroekonomije, javnih financ in širših gospodarskih učinkov javnih politik. Dr. Festić je pred prvim soočenjem poudarila: "Podjetja in investitorji potrebujejo stabilno poslovno okolje, hkrati pa spremembe v mednarodnem gospodarskem okolju zahtevajo odzivnost ekonomskih politik. Za Slovenijo je EU institucionalno sidro. Udeležba na volitvah pa je naša državljanska dolžnost."

Dr. Marjan Kos je predstojnik Katedre za upravno pravo na ljubljanski Pravni fakulteti in bo prispeval razlago pravnih okvirov ter delovanja javne uprave. V kampanjah se pogosto obljubljajo spremembe, ki se 'slišijo preprosto', a v praksi trčijo ob zakonske postopke, pristojnosti, roke in ustavne omejitve. Dr. Kos je pred prvim soočenjem poudaril: "Volitve so priložnost, da oblastnikom nastavimo ogledalo in da hkrati izrazimo svoje zaupanje tistim, ki so nas s svojimi vrednotami in rešitvami prepričali v to, da bodo v naslednjem mandatu delali v naše skupno dobro."