Kaj je res in kaj ne, ko predstavnice strank govorijo o zdravstvu, šolstvu in pravni državi?

Tina Bregant je dejala, da je v Sloveniji 130.000 državljanov ostalo brez zdravnika. 

V javni zdravstveni mreži sicer nima izbranega osebnega družinskega, otroškega ali šolskega zdravnika okoli 130.000 oziroma približno šest odstotkov ljudi, vendar tega ni mogoče v celoti pripisati pomanjkanju zdravnikov, saj – vsaj glede na seznam, objavljen na spletni strani ZZZS – skoraj 300 zdravnikov v obravnavo še sprejema nove paciente. Delež ljudi, ki nimajo izbranega zdravnika, je v zadnjih nekaj letih bolj ali majn enak in se giblje med petimi in skoraj sedmimi odstotki. 

Po njenih besedah nam manjka tisoč zdravnikov, enako ocenjuje tudi zdravniška zbornica. Poleg tega Bregantova pravi, da smo jih v zadnjih desetih letih približno polovico izgubili, ker so šli v tujino, približno polovica pa jih sploh ne dela v zdravstvu. Po podatkih zdravniške zbornice in ministrstva za šolstvo je v zadnjih šestih letih na medicinskih fakultetah pri nas diplomiralo 1822 študentov. V zdravniško zbornico, ki podeljuje, podaljšuje in odvzema zdravniške licence, se jih je včlanilo 1693, kar pomeni, da se 138 ljudi po zaključku študija ni odločilo za delo v zdravstvu. Še 147 ljudi je v teh šestih letih licenco vrnilo. Toda uradnih podatkov o številčnem razmerju med tistimi, ki so se odločili za kariero v drugi dejavnosti, in tistimi, ki so sicer ostali v zdravniških vrstah, vendar ne v Sloveniji, ni. 

So vrtčevski otroci res morali nositi maske?

Urška Klakočar Zupančič, Gibanje svoboda: "V času epidemije se je z našimi otroki ravnalo absolutno neprimerno. V vrtcih maske, ki so jih morali nositi majhni otroci. Meni – pa nisem zdravnica – se zdi to neprimerno. Pa tudi marsikateremu zdravniku."

Nošenje zaščitnih mask za otroke v vrtcu ni bilo nikoli obvezno, se epidemičnih ukrepov spominjajo v Skupnosti vrtcev Slovenije. Še več, Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je 3. septembra 2020 v priporočila zapisal: "Uporabe mask pri otrocih do vključno petega leta ne priporočamo zaradi nevarnosti zadušitve in manjše zmožnosti pravilne uporabe."

Nošenje maske v zaprtih prostorih – da ali ne? Enotno proti.

Na vprašanje, ali še naprej podpirajo nošenje zaščitne maske v zaprtih prostorih, je vseh pet predstavnic političnih strank odgovorilo z ne. Alenka Jeraj, poslanka največje koalicijske stranke SDS, je ob tem napovedala, da bo vlada ta ukrep tudi kmalu sprejela. 

Meira Hot za dvig BDP za zdravstvo. Je navajala prave podatke?

Meira Hot (SD) je dejala, da bi sredstva za zdravstvo z 8,3 odstotka BDP dvignili na 12,5 odstotka, kar je primerljivo z evropsko ravnjo. 

Po zadnjih podatkih Eurostata za leto 2020 o deležu BDP, ki ga države Evropske unije namenijo za zdravstvo, je povprečje osem odstotkov, delež BDP Slovenije pa malenkost manjši, 7,9 odstotka. 

Takšni so za Slovenijo za leto 2020 tudi podatki statističnega urada. Največji delež BDP v Evropski uniji zdravstvu namenita Češka in Avstrija, in sicer 9,2 odstotka.

Jerajeva: 'Slovenci malo zaupamo pravni državi'

Vladni Urad za makroekeonomske analize in razvoj UMAR v zadnjem Poročilu o razvoju za leto 2021 (junij 2021) piše, da se je zaupanje v pravno državo v Sloveniji v zadnjih letih nekoliko izboljšalo, ostaja pa tako kot zaupanje v vladavino prava relativno majhno. "Kljub nekaterim pozitivnim premikom je zaupanje v neodvisnost sodišč in sodnikov še naprej majhno in manjše kot v drugih državah članicah EU. Ankete kot glavni razlog navajajo zaznavo vpliva politike na odločitve sodišč, med največjimi v EU pa je tudi vmešavanje ali pritisk zaradi gospodarskih ali drugih posebnih interesov (EK, 2020c)."

Jerajeva: 'Na ESČP si izmenjujemo prvo in drugo mesto, ker padajo sodbe, ki jih izrečejo naši sodniki'

V istem Poročilu o razvoju Urada za makroekonomske analize in razvoj za leto 2021 (junij 2021) so vladni analitiki zapisali: "Občutneje se je zmanjšalo število pritožb pri Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) in posledično ugotovljenih kršitev, oba kazalnika v zadnjih letih tudi ne odstopata več od povprečja držav EU (ESČP, 2021)." V poročilu piše tudi, da je kakovost slovenskega sodstva primerljiva z drugimi državami članicami EU. Ob tem povzemajo raziskavo Evropske komisije, v kateri pa opozarjajo, da je "slabše urejeno elektronsko komuniciranje s strankami (npr. elektronsko vlaganje, vročanje vabila na sodišče ali spremljanje faz postopka)".

Maša Kociper, SAB: Vrtci v Sloveniji so med najboljšimi na svetu

Zaslužna profesorica psihologije z ljubljanske Filozofske fakultete Ljubica Marjanovič Umek je v prispevku Nova podoba slovenskih vrtcev iz leta 2021 predšolsko vzgojo v Sloveniji označila za visokokakovostno. A ob tem opozarja, da so zadnji kurikulum za vrtce spisali leta 1999. Kako sploh določiti kakovost vrtcev?

V dokumentu ministrstva za šolstvo iz leta 2017, ki so ga potrdili tudi na kolegiju tedanje ministrice Maje Makovec, ugotavljajo: "V slovenskem šolskem sistemu o enovitem sistemu ugotavljanja kakovosti (...) ni mogoče govoriti."

Profesorici s Filozofske fakultete Mojca Kovač Šebart in Andreja Hočevar pa v članku Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti vrtcev v Sloveniji iz leta 2018 pišeta, da je učinkovitost predšolske vzgoje v vrtcih majhna glede na finančna vlaganja v sistem. In še: "V Sloveniji o pomembnih vidikih procesne kakovosti vrtcev (...) še danes ne vemo veliko."

Z bralno pismenostjo kot posledico kakovosti predšolskega izobraževanja se je leta 2020 ukvarjalo tudi računsko sodišče: "Pomembna so bila tudi dognanja domačih raziskav, ki preverjajo različne dejavnike (...) v vrtcih in šolah (...), ki vodijo k višji ravni pismenosti." In kakšna je torej pismenost glede na rezultate mednarodne raziskave PISA? "Dosežena raven bralne pismenosti slovenskih 15-letnikov je bila leta 2018 v povprečju praktično enaka kot leta 2006. Z devetim mestom med 28 državami članicami Evropske unije tudi ne dosegamo kazalnika uspešnosti iz Strategije razvoja Slovenije 2030, uvrstitve v zgornjo četrtino držav." 

Ker zaslužna profesorica Ljubica Marjanovič Umek ocenjuje, da je predšolska vzgoja v Sloveniji visokokakovostna, obenem pa tudi na ministrstvu za šolstvo opozarjajo, da enotnih meril sploh ni, je treba izjavo Maše Kociper o slovenskih vrtcih, ki da so med najboljšimi na svetu, jemati previdno.

Tina Bregant in Meira Hot o umrljivosti novorojenčkov in mrtvorojenih

Tina Bregant je dejala, da imamo po kazalnikih OECD eno najnižjih umrljivosti novorojenčkov na svetu. Umrljivost novorojenčkov v Sloveniji je bila leta 2017 najnižja med vsemi državami OECD, in sicer znaša 1,6 na tisoč živorojenih otrok, hkrati pa imamo tudi največji upad umrljivosti med vsemi državami OECD v primerjavi z letom 1990 (znižanje za 81 odstotkov, povprečje OECD pa 64 odstotkov).

Meira Hot se je na besede Tine Bregant odzvala, da se v tem trenutku ne bi hvalila, da imamo najnižjo stopnjo mrtvorojenih otrok, ker podatki NIJZ kažejo na tragične novice, da je ta številka v času epidemije nenadoma narasla. A previdno, gostji v studiu navajata različne podatke. Bregantova govori o umrlih novorojenčkih, starih do štiri tedne, Meira Hot pa o mrtvorojenih, ko umre plod, starejši od 22 tednov ali težak 500 gramov – pred tem se uvršča pod splavljen zarodek. 

Glede mrtvorojenih drži, da se je njihovo število leta 2020 povečalo – bilo je 114 mrtvorojenih, leta 2019 pa 87. 

Kot pojasnjujejo na NIJZ, sicer zaznavajo večje število mrtvorojenih v letu 2020, vendar zaznavajo nihanja po letih, zato težko govorimo o nenadni rasti. Leta 2021 je število mrtvorojenih po začasnih podatkih upadlo.