DEJSTVA: Kdo govori resnico in kdo laže?

Predsednica SD napačno o številu razpisov v javnem sektorju

Tanja Fajon: "Vlada pet pred dvanajsto na veliko kadruje. 160 razpisov v javnem sektorju za nedoločen čas."

Na današnji datum je na vladnem spletišču objavljenih 77 razpisov za delovna mesta v javnem sektorju, pri čemer vsa niso za nedoločen čas.

Ali minister res določa ceno plina?

Infrastrukturni minister Jernej Vrtovec (NSi) napoveduje, da bo določil ceno plina. Robert Golob (Gibanje Svoboda) trdi, da minister na ceno ne more vplivati.

Znesek na položnici (kot je pojasnjeno na spletni strani Agencije za energijo) je sestavljen iz cene plina, ki jo izpogaja dobavitelj, in dajatev, ki jih določata Agencija in vlada. Vlada torej nima neposrednega vpliva na samo ceno plina, ga ima pa na končni znesek na položnici. Vlada lahko vpliva na ceno plina prek določanja dajatev, kot so prispevki, dajatve, trošarine in DDV. Načeloma, kot navaja na spletni strani Agencija za energijo, vlada ne more vplivati na prodajne cene plina, a izjemoma lahko določi tudi ukrepe za regulacijo cen po Zakonu o kontroli cen.

Dr. Samo Bardutzky, Pravna fakulteta: "Pomembno je, da trenutno veljavni Zakon o kontroli cen predvideva začasnost ukrepov kontrole cen: pogoje, pod katerimi se lahko te ukrepe podaljšuje in maksimalne roke veljavnosti (npr. v določenih primerih le eno leto). Z vidika ustavno zagotovljene pravice do svobodne gospodarske pobude (74. člen Ustave) ukrep kontrole cen ne more biti trajen. Razen, če se spremeni zakonski okvir (kar pa bi bilo posebej treba preveriti z vidika skladnosti z ustavo), torej vlada in ministri ne morejo ves čas mandata izvajati tovrstne kontrole cen; gre za začasen ukrep, ki je lahko sprejet samo, če vlada ugotovi, da je cena blaga previsoka, ali da je zvišanje nesorazmerno glede na mednarodni razvoj cen, splošni indeks cen gospodarske panoge ali splošno zvišanje cen v tej gospodarski panogi."

Ali je bilo v Sloveniji v zadnjih letih toliko investicij zaradi zamrznitve fiskalnega pravila?

Debata se je vrtela tudi o možnosti investicij v povezavi z zamrznitvijo fiskalnega pravila. Podpredsednik NSi ter minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je dejal, da gradijo in razvijajo Slovenijo, ker to znajo in zmorejo, ob čemer je izpostavil projekte drugi tir, predor Karavanke, tretjo razvojno os itd. Koordinator Levice Luka Mesec je na to dejal, da je bila Slovenija v prejšnjih nekaj letih zaklenjena pod fiskalno pravilo, zato ni bilo investicij.

Dr. Samo Bardutzky, Pravna fakulteta, ob tem pojasnjuje, da je Slovenija podpisnica evropske Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji iz leta 2012. S to pogodbo so se države, ki imajo evro zavezale, da bodo njihovi proračuni uravnoteženi ali v presežku, torej, da se bodo načeloma izogibale temu, da bi bile na srednji rok preveč zadolžene. Ta obveza torej preprečuje ali zelo otežuje, da bi se država zadolžila z namenom, da bi investirala v razvoj infrastrukture. Na ravni EU je 23. marca 2020 prišlo do začasnega mirovanja teh pravil, da so lahko države članice ukrepale ob ekonomski krizi, ki jo je povzročilo zapiranje javnega življenja in druge okoliščine pandemije. Tako je bilo v obdobju boja proti širjenju covida-19 v resnici možno povečevati zadolževanje, ne da bi s tem kršili evropska pravila. 

Koliko solidarnostnih dodatkov je določila vlada? Romana Tomc (SDS) pravi, da štiri.

"Ne samo, da bo izplačala energetski dodatek, izplačala je solidarnostne dodatke že trikrat prej in to moramo gledati kot celoto," je dejala Romana Tomc (SDS).

- 11. aprila 2020 je vlada potrdila prvi protikoronski paket, v katerem je za 328.780 upokojencev z nizkimi pokojninami predvidela enkratni solidarnostni dodatek. Višina dodatka je bila odvisna od višine pokojnine.

- 31. decembra 2020 je začel veljati sedmi protikoronski paket, ki je prinesel enkratni krizni dodatek najbolj ranljivim skupinam prebivalstva.

- 3. januarja 2022 je vlada sprejela deseti protikoronski paket in z njim solidarnostne dodatke za upokojence, kmete in posebej ranljive skupine. Višina: do 300 evrov.

- 25. februarja 2022 pa energetski solidarnostni dodatek v višini 150 evrov tudi za upokojence, invalide, prejemnike socialne pomoči, otroških dodatkov, rejnike. Z Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so 21. marca sporočili, da bo ta dodatek izplačan 12. aprila.

Luka Mesec netočno o povečanju minimalne plače

Za koliko se je povečala minimalna plača? Koordinator Levice Luka Mesec je dejal, da se je minimalna plača med letoma 2010 in 2016 dvignila s 730 na 790 evrov bruto. Od leta 2016 do 2022 pa, da se je povišala s 790 na 1024 evrov bruto. Ali to drži?

Bruto minimalna plača je leta 2010 znašala 734,15 evra bruto, leta 2016 790,73 evra. V letu 2021 je minimalna bruto plača resda znašala 1024,24 evra bruto, a od letošnjega leta znaša 1074,43 evra. Izjava Luke Mesca glede višine minimalne plače v letošnjem letu tako ne drži.

Kdo zasluži več, Romana Tomc ali Robert Golob?

Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob pravi, da ima podpredsednica SDS, sicer evropska poslanka Romana Tomc, višjo neto plačo, kot jo je imel sam na vrhu Gen-I. Golob pravi, da njegova plača znaša dobrih 6.000 evrov neto, plača Tomčeve pa 7.000 neto mesečno.

V skladu z enotnim statutom poslancev, ki je v veljavi od julija 2009, vsi poslanci Evropskega parlamenta prejemajo enako plačo. Ta je določena v višini 38,5 odstotka osnovne plače sodnika na Sodišču Evropske unije.

Po enotnem statutu bruto mesečna plača evropskega poslanca od julija 2021 znaša 9.166,3 evra. Vsi poslanci plačujejo davek EU in prispevke za zavarovanje, tako da končna plača znaša 7.145,04 evra. Zadnja plača Roberta Goloba na čelu Gen-I pa je znašala 6.245 evrov neto. Potemtakem izjava Roberta Globa, da Romana Tomc zasluži več, kot je na čelu Gen-I zaslužil on, drži. Dodajamo pa, da večina držav EU od svojih poslancev v Evropskem parlamentu zahteva, da v državi izvora plačujejo dodatni nacionalni davek. Končna plača (plača po obdavčitvi) je zato za posameznega poslanca odvisna od davčnih predpisov v državi, kjer je poslanec izvoljen.

So v Ljubljani v zadnjem desetletju gradili samo trgovske centre?

Romana Tomc je na vprašanje, zakaj v Ljubljani ni dovolj stanovanj, odgovorila: "Zaradi tega, ker se je zadnjih 10 let gradilo  v glavnem trgovske centre, za to pa je bila volja. Treba je najti zemljišča po ugodnih cenah in potem lahko gradimo stanovanjsko politiko naprej." Pa je to res?

Po podatkih Statističnega urada za dostopnih devet let je bilo leta 2013 v Osrednjeslovenski regiji izdanih skoraj 600 gradbenih dovoljenj za stanovanjske stavbe in 11 za trgovske stavbe. Številka ostaja približno enaka vsako leto. Največ dovoljenj za stanovanjske stavbe so izdali leta 2021, 753, leta 2016 pa največ dovoljenj za trgovske stavbe, 19. Skupaj je bilo v zadnjih devetih letih izdanih 5139 gradbenih dovoljenj za stanovanjske stavbe in 2308 za nestanovanjske, od tega 112 dovoljenj za trgovske stavbe in storitvene dejavnosti. To pomeni, da je bil delež gradbenih dovoljenj za trgovske centre v zadnjih devetih letih 1,5 odstotka vseh izdanih gradbenih dovoljenj.

Romana Tomc kritična do Inštituta 8. marec

Podpredsednica SDS Romana Tomc je glede Inštituta 8. marec dejala, da se nevladne organizacije v državah EU ukvarjajo z nekimi družbenimi problemi, z okoljem, s socialo itd., medtem ko je Inštitut 8. marec "evidentno, res evidentno politična organizacija".

Dr. Samo Bardutzky, Pravna fakulteta, sicer opozarja, da je svoboda izražanja ustavno zagotovljena, po našem ustavnem pravu in mednarodnem pravu človekovih pravic morajo biti posegi vanjo sorazmerni in nujni. To bolj kot za politike, ki izvajajo javno oblast, velja za državljane. Posebej visoko zaščito uživa prav svoboda izražanja v okviru izmenjave političnih idej. Tako z vidika ustavnega prava ne moremo govoriti, da bi se morali nevladne organizacije in predstavniki civilne družbe vzdržati izražanja svojih mnenj o političnih vprašanjih.

Vsako izražanje mnenj in vsak poskus vplivati na politično prepričanje sodržavljanov še ni volilna kampanja. Zakon o volilni in referendumski kampanji ureja organizirano politično propagando v predvolilnem obdobju. Vsako izražanje stališč v zvezi z udeležbo ali glasovanjem na volitvah tako še ne sodi nujno v pojem volilne kampanje.  

Posebej je treba opozoriti, da Zakon o volilni in referendumski kampanji ureja propagando, ki poskuša vplivati na odločanje volivca pri glasovanju. Samo pozivanje k temu, da naj se državljani udeležijo volitev, še ni volilna kampanja, kar je potrdilo tudi Upravno sodišče (I U 993/2019). 

Mesec o višji obdavčitvi druge in tretje nepremičnine. Kakšen je postopek?

Prvak Levice Luka Mesec je dejal, da so se pripravljeni pogovarjati tudi o tem, da se prvo nepremičnino popolnoma oprosti davkov, vse naslednje, torej prazna stanovanja, pa bi obdavčili. "Ravno zadnjič sem srečal eno gospo, ki mi je malo zagrozila, češ, jaz imam dve prazni stanovanji, ne boste mi tega vzeli, gospod Mesec. Sem rekel: vzel vam ne bom, bi vas pa rad pripravil k temu, da ju oddate." Pa se obdavčitev lahko zgodi čez noč?

Dr. Samo Bardutzky, Pravna Fakulteta, opozarja: "V preteklosti je zakonodajalec že poskušal različno obdavčiti nepremičnine glede na to, ali ima v tej nepremičnini nekdo prijavljeno stalno prebivališče ali ne, s čimer je Državni zbor po lastnih navedbah želel spodbuditi oddajanje nepremičnin v najem in ekonomsko racionalno razpolaganje z njimi. Ustavno sodišče je sporni zakon razveljavilo, med drugim zato, ker takšno razlikovanje ni bilo v razumni povezavi s predmetom in namenom obdavčitve. Pri tovrstnih predlogih bo treba upoštevati dosedanjo presojo Ustavnega sodišča, ki pazi na to, da različna obravnava primerljivih situacij ni samovoljna in da je razumno utemeljena. Ustavno sodišče je denimo ugotovilo, da to, da nekdo ni prijavljen v drugi ali tretji nepremičnini v svoji lasti, še ne pomeni, da je ta nepremičnina prazna, saj npr. lahko uporablja za bivanje poleg stanovanjske nepremičnine, kjer ima prijavljeno stalno bivališče, še drugo nepremičnino."

Kaj prinaša zakon o dolgotrajni oskrbi in česa ne?

Alenka Bratušek pravi, da se zakona, ki so ga sprejeli, ne da izvajati. "Ni določeno, katere storitve so vključene oz. jih bodo imeli upokojenci. Ni določen vir financiranja, ni finančnih sredstev za izvajanja, zadaj stoji, ne vem koliko pravilnikov, da bi se ta stvar premaknila z mrtve točke."

Zakon o dolgotrajni oskrbi v 14. členu našteva primere storitev dolgotrajne oskrbe: pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih, pomoč pri podpornih dnevnih opravilih, zdravstveno nego, vezano na osnovna dnevna opravila, storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti in storitve e-oskrbe. Vsakega od teh sklopov v nadaljevanju 14. člena zakon tudi konkretizira, na primer kot storitve pomoči pri osnovnih dnevnih opravilih primeroma našteva: pomoč pri prehranjevanju in pitju, osebni higieni, oblačenju in slačenju, izločanju in odvajanju, gibanju, pripravi na spanje in počitek. Financiranje je določeno v 48. členu, ki med drugim uvaja tudi obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, ne določa pa višine tega prispevka – to naj bi naredili v ločenem zakonu.