Dejstva o varnosti: kdo ima načrt, ne izgovorov?

Alenka Bratušek (Gibanje Svoboda) pravi: "Tega policija ne more narediti sama, potrebuje odredbo sodnika, ki jo mora izdati v 24 urah. Janez Janša sam tega ne bo mogel narediti. Očitno pa so ocenili, da je v tistem delu tudi varnostno tvegano območje. Ampak kaj to pomeni? Pomeni samo to, da ga lahko policija bolj nadzira." Pa je to res? 

Pravnik dr. Marjan Kos pojasnjuje: "Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (ZNUZJV) ne dopušča le izvajanja intenzivnejšega nadzora na varnostno tveganem območju. Policija lahko namreč (po 18. členu zakona) na takem območju izvaja tudi varnostne akcije. Te glede na zakonsko opredelitev ne pomenijo le nadzora, temveč tudi "okrepljeno, načrtovano, usklajeno in ciljno usmerjeno izvajanje vseh policijskih nalog na območju, kjer poteka varnostna akcija". Poleg tega zakon pod določenimi dodatnimi pogoji predvideva, da lahko policisti poleg že prej veljavnih policijskih pooblastil uporabljajo tudi tehnična sredstva za fotografiranje ter video- in avdiosnemanje. Policija lahko v okviru novih pooblastil pridrži osebo, ki ogroža izvajanje varnostne akcije. Zakon prav tako omogoča uporabo tehničnih sredstev za optično prepoznavo registrskih tablic vozil ter za samodejno obdelavo in primerjavo tako zabeleženih podatkov. Ustavno sodišče je primerljivo pooblastilo glede optičnega preverjanja registrskih tablic leta 2019 že razveljavilo zaradi neskladja s pravico do varstva osebnih podatkov."

"Vlada tudi ni aktivirala mehanizma, ki za to obstaja v okviru Evropske unije in omogoča znaten del povračila stroškov za te prevoze. Tega ne bo. Tako je s tem milijonom in pol v celoti obremenila slovenske denarnice, slovenske davkoplačevalce," trdi Zvonko Černač (SDS). 

Vlada je danes, 6. marca 2026, na dopisni seji odločila, da bo Republika Slovenija zaprosila za mednarodno pomoč prek Mehanizma Evropske unije na področju civilne zaščite v obliki sofinanciranja stroškov evakuacijskih prevozov. Ker je država zaprosilo mehanizma pri EU zgolj napovedala, ni pa ga, glede na javno dostopne podatke Evropske komisije, dejansko aktivirala, izjavo Černača označujemo za previdno.

Zoran Stevanović trdi, da Šutarev zakon povečuje nadzor nad splošnim prebivalstvom: "Ne vem, kaj bo pri reševanju romske problematike pomenilo to, da lahko k meni pridejo v stanovanje brez odredbe sodišča. To je prava neumnost."

Pravnik, dr. Marjan Kos pojasnjuje: "Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (ZNUZJV) širi pooblastila policije tudi v zvezi s posegi v posameznikovo stanovanje. Zakon poleg obstoječe zakonske ureditve primerov, ko policija lahko vstopi v stanovanje brez odredbe sodišča (na primer, če kdo kliče na pomoč, če je treba, da se prime storilec kaznivega dejanja, ki je bil zasačen pri samem dejanju) vključuje dodatno možnost, a je ta možnost relativno ozko opredeljena. Policija lahko brez naloga sodišča vstopiti v tuje stanovanje tudi (in le), če je to neogibno potrebno, da se za zavarovanje ljudi takoj zaseže strelno orožje. Ta izjema velja, če policisti ugotovijo, da obstaja verjetnost, da je bilo v to stanovanje, prostore ali prevozno sredstvo, skrito strelno orožje, ki je bilo neposredno pred tem uporabljeno pri ogrožanju ljudi, pri tem pa policija pregleda prostore in pohištvo ter predmete v njih, kjer se običajno hrani strelno orožje ali obstaja verjetnost, da se na podlagi prej zbranih dejstev in okoliščin tam hrani. Policija sicer lahko vstopi v stanovanje brez odredbe sodišča v dodatnem primeru, kar je ustavno, sistemsko in strokovno potencialno sporna rešitev, vendar so pogoji relativno omejeni in ne gre za splošno pristojnost policije vstopiti v posameznikovo stanovanje brez odredbe. V zvezi z izjavo velja izpostaviti tudi, da bi šlo v primeru, da bi se policijska pooblastila zakonsko uredila specifično glede posamezne skupine prebivalstva, konkretno Romov, za primer neposredne diskriminacija na podlagi etnične oziroma rasne pripadnosti."

Zvonko Černač (SDS) trdi, da je bila nominalna vrednost bruto domačega proizvoda (BDP) 0,9 %. Pa to drži?

Domače institucije, kot so Banka Slovenije, Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) in Gospodarska zbornica Slovenije, ter mednarodne institucije – Evropska komisija, Mednarodni denarni sklad (IMF) in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) – objavljajo zgolj napovedi gospodarske rasti. Končno oceno letnega BDP za preteklo leto sredi februarja pripravi Statistični urad Republike Slovenije (SURS). Končna rast BDP za leto 2025 je znašala 1,1 %. 

Ko govorimo o gospodarski rasti, Statistični urad Slovenije izpostavlja originalno rast, ki je bila lani 1,1%. Tudi Eurostat je v objavi lanske letne gospodarske rasti navedel podatek gospodarske rasti za Slovenijo 1,1%. Res pa je, da je desezoniziran podatek 0,9%, pomeni pa, da je izločen vpliv sezone in koledarja, npr. število delovnih dni, medtem ko je podatek 1,1% originalen podatek. Oba podatka pa sta realna, ker je v obeh primerih izločen vpliv rasti cen, torej je realen tudi 1,1% in ne samo 0,9%, kar je trdil Černač.

To potrjuje tudi strokovnjakinja Dejstev ekonomistka dr. Mejra Festić. "Do manjših razlik v podatkih v gospodarski rasti pride zaradi razlike v uporabljenih podatkih, surovih ali desezoniranih podatkih. Institucije v Sloveniji uporabljajo surove oziroma originalne podatke."

V prvotni oceni - tudi zaradi zgoraj navedenega - vidika desezoniziranih podatkov nismo upoštevali, zato se opravičujemo. Ker pa sta oba podatka realna, ne zgolj ta, ki ga navaja Černač, ampak tudi Bratuškova, ob tem, da je tudi podatek 0,9 % gospodarske rasti pravilen, čeprav 1,1% izpostavljata tako SURS kot Eurostat v objavi lanske letne gospodarske rasti, smo njegovo izjavo spremenili v previdno.

"Obenem pa cena nadgradnje železniške postaje Jesenice zraste za 100 milijonov evrov, cena drugega tira pa za 3 milijarde evrov," pravi Zoran Stevanović, prvak Resnice.

Koliko pa res stane drugi tir in koliko nadgradnja postaje Jesenice? Investicijska vrednost drugega tira znaša 1,109 milijarde evrov (brez DDV). Uradna vrednost nadgradnje železniške postaje Jesenice se je konec leta 2023, tik pred objavo razpisa za izbiro izvajalca gradbenih del, z 81 milijonov evrov zvišala na 126 milijonov evrov (z DDV). Na razpis so prispele tri ponudbe, najnižjo – v vrednosti 170 milijonov evrov – je oddalo podjetje Riko. Ker pa je krepko presegala razpoložljiva sredstva, naročila niso oddali. Aprila 2025 je Direkcija RS za infrastrukturo objavila novo javno naročilo. Prispela je ena ponudba – znova podjetja Riko –, ki bo postajo nadgradilo za 145,9 milijona evrov z davkom, kar je v okviru najvišje dopustne predpisane vrednosti. Izjava Stevanovića zato ne drži.

Zoran Stevanović pravi: "Uspeli so ustvariti tako neugoden položaj za policiste, da danes v policijo prihajajo samo še tisti, ki niso uspešni v svojih poklicih. Dejansko dela samo 1500 ljudi. 1500 terenskih policistov dela na terenu." 

Po podatkih policije je bilo na dan 31. januarja 2026 v policiji zaposlenih natanko 7.839 javnih uslužbencev. Od tega je bilo 5.214 uniformiranih policistov, torej policistov, ki delajo na terenu, in 1.519 neuniformiranih policistov. Drugih zaposlenih v policiji je 1.106. Zato izjava Stevanovića ne drži.

Prva odločitev, da se Adria Airways proda, je bila sprejeta leta 2013, ko je vlada, ki jo je vodila Alenka Bratušek, družbo uvrstila na seznam za prodajo državnega premoženja. Adria je bila prodana tri leta pozneje, v času vlade Mira Cerarja, ko je bil minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek.

Večinski delež (91,58 %) države v družbi Adria Airways je bil 18. januarja 2016 prodan skladu 4K Invest s sedežem v Luksemburgu prek odvisne družbe AA International Aviation Holding GmbH, ki je bila v 100-odstotni lasti sklada. V imenu Republike Slovenije in Družbe za upravljanje terjatev bank (t. i. slabe banke) je prodajno pogodbo sklenil Slovenski državni holding (SDH). Kupnina je znašala 100 tisoč evrov. Ob prodaji je Republika Slovenija v postopku dokapitalizacije v Adrio vplačala 3,1 milijona evrov, kupec, torej sklad 4K Invest, pa še dodatni 1 milijon evrov.

Predlog za stečaj je Ardria na Okrožno sodišče v Kranju vložila dobra tri leta kasneje, 30 septembra 2019.

Zaradi očitkov, da je sklad Adrio finančno izčrpaval in jo na koncu poslal v stečaj, je stečajni upravitelj Janez Pustatičnik proti nekdanjima nemškima menedžerjema sklada 4K (Arnu Schusterju in Holgerju Kowarschu) vložil 78-milijonsko odškodninsko tožbo. Jeseni lani so sklenili sodno poravnavo, na podlagi katere sta Schuster in Kowarsch v stečajno maso vplačala 450 tisoč evrov.

Izbruh novih konfliktov po svetu: kako varne se počutimo? Kako bo nova kriza udarila po naših žepih? Kako bomo živeli ob še višjih cenah hrane in energentov? Smo v Sloveniji in Evropi pripravljeni na morebiten nov val migrantov?

O varnosti doma vse glasneje opozarjajo tudi policisti. Varnostna realnost bo udarila po ljudeh, ne po vladi, pravijo. Z raketami v bloke, z nožem nad voznika avtobusa, včeraj pa sredi stanovanjskega naselja tudi z mahanjem z noži, zaradi česar so policisti streljali.

In varnost vsak dan na cesti. Kaj vse izgubljamo v zastojih - živce, čas, milijone. Z vsako menjavo vlade se zamenjajo tudi prioritete: eni bi avtoceste, drugi vlake. Kdo bo to presekal? Kdaj bomo dobili vsaj tretji pas avtocest? In kdaj bo vlak resna alternativa, da bi iz Novega mesta v Ljubljano prišli v dobre pol ure, ne v skoraj dveh?

Če v Sloveniji vsako leto zaradi korupcije ne bi poniknilo – po nekaterih ocenah – 3,5 milijarde evrov, bi s tem denarjem lahko zgradili polovico novega avtocestnega križa. Vsako leto.

Nocoj so se v studiu Kulturnega doma Janeza Trdine v Novem mestu soočili predstavniki osmih političnih strank, ki po raziskavah kotirajo najvišje – predsedniki in ministri.

Tudi nocoj je vsebino Dejstev podprl priznani strokovnjak, pravnik dr. Marjan Kos.