Dejstva sta podkrepila naša strokovna sodelavca dr. Marko Lovec, profesor na Fakulteti za družbene vede, in Špela Majcen Marušič, soustanoviteljica bloga EU360.
Majcnova je poudarila, "da preverjanje dejstev predstavlja nekakšen most, preko katerega manipulirana ali nepravilna dejstva ne pridejo". Lovec pa, "ni pomemben samo podatek, temveč tudi ozadje, pomen in interpretacija. Sicer bi lahko namesto poslancev v Bruselj in Strasbourg poslali računalnik."
Hvala za pogum in izjemno delo, Špela Majcen Marušič in dr. Marko Lovec, zato njuni pronicljivosti dajemo zadnjo besedo.
Komentar dr. Marka Lovca
Informacije so pomembne za odločanje. Informacijska družba ima pri tem svoje prednosti pa tudi slabosti – poplavo informacij in nove medije, kot so družabna omrežja, ki omogočajo bliskovito širjenje informacij brez preverjanja in, pogosto, navedbe vira. Laž, ki je nihče ne demantira, je kot resnica. Politiki to s pridom izkoriščajo.
Evropske volitve so zaradi oddaljenosti in kompleksnosti EU že tradicionalno dovzetne za različne oblike prikrajanj. V prvi vrsti je to napačno razumevanje pristojnosti in mešanje z domačo politiko. Morda se nam zdi to nedolžno, vendar diskriminira tiste, ki se dejansko ukvarjajo z evropsko politiko, v primerjavi s tistimi, ki se igrajo v domačem peskovniku. Namesto poznavalcev evropske politike izvolimo odslužene domače politike.
Žal so za večino velikih strank pri nas evropske volitve priložnost za nagrajevanje odsluženih kadrov in reševanje podobnih znotrajstrankarskih razmerij. Računali so na zveste volivce, širše mobilizacije pa si niso želeli, zato so bile kampanje anemične in predvidljive. Desna sredina je, toliko, da so naredili razliko, prevzemala mehko protimigrantsko retoriko, leva sredina pa strašila pred desnim populizmom. Večina ljudi si bo najbrž zapomnila samo to, da je nekdo omedlel med enim izmed soočenj – morda zaradi dolgčasa. Volivci lahko zamerimo nekaterim novim strankam, da so poizkusile zgolj z novimi obrazi, ne pa tudi z vsebino, zadostnim terenskim delom ipd., in tako niso predstavljale dovolj resne grožnje starim silam.
Napačna dejstva pridejo šele za omenjenim. Njihovo preverjanje ima – kot smo izkusili – svoje pasti. Na eni strani nas sili v faktografskost, ki je privlačna zaradi navidezne objektivnosti. Vendar pa, kot smo ugotovili pri vprašanju o zadnji knjigi Varufakisa (bibliografsko "Adults in the room" ni njegova zadnja knjiga), ni pomemben samo podatek, temveč tudi njegovo ozadje, pomen in interpretacija. Sicer bi lahko namesto poslancev v Bruselj in Strasbourg poslali računalnik. Na drugi strani lahko konceptualna vprašanja, na primer o Orbanovi migrantski politiki, ki je med stroko kritizirana, medtem ko jo nekateri politiki vztrajno uporabljajo kot znak učinkovitosti, povzročijo občutek vrednotnih razhajanj. Nato pa je tu še tretji problem – kaj narediti s kandidatom oz. kandidatko, ki daje tako splošne izjave, da ni kaj preverjati, kar je v povzetku videti, kot da je povedal(a) vse prav?
Ta in druga vprašanja zahtevajo ne samo modrosti, ampak tudi pogum. V tem smislu bi novinarjem čestital za občutljivo odločitev, da na soočenje ne povabijo kandidata stranke, ki je sicer v času kampanje dosegala določeno javnomnenjsko podporo, a ni predstavila nikakršnega evropskega programa.
Komentar Špele Majcen Marušič
Piranski zaliv, žica na meji, socialne politike, pokojninski sistemi. Razprave v okviru kampanje so se odvijale okoli tem, ki sicer imajo evropsko dimenzijo, niso pa tiste najbolj "hard-core" evropske. Tiste, s katerimi se bodo večino časa v Bruslju in Strasbourgu morali ukvarjati naši stari novi evropski poslanci, oziroma tiste, na katere bodo imeli dejansko največji vpliv kot člani institucije, ki v procesu sprejemanja politik na EU-ravni deluje kot soodločevalec. Za naših "top 8" smo se odločali na podlagi njihovih širokih idej o lepšem jutri. Malo pa smo slišali, kako lahko ta lepši jutri dosežemo.
Razumljivo je, da se v kampanjah uporabljajo mehke teme, ki so blizu volivcem, saj se je do njih precej enostavno opredeliti in se za razprave ni treba posebej pripravljati. Gre za splošna mnenja, brez potrebe po poznavanju in razumevanju podrobnosti. In ker so izjave tako široke in splošne, je v njih tudi težko najti napako. Vse bi bilo lepo in prav, če bi bile takšne izjave dovolj dobre tudi v Bruslju. Pa niso.
Evropska unija je daleč od tega, da bi bila splošna, ko gre za regulativo na področjih, ki jih lahko ureja in v katero je vključen Evropski parlament. Evropska unija je izjemno tehnična pošast, kjer se je v pogajanjih treba uskladiti do centa natančno o cenah klicev v druga evropska omrežja, o informacijah, ki jih potrebuje potrošnik, da se lahko na informiran način odloči za nakup proizvoda, o višini ravni hrupa v mestnih jedrih (v konkretnih decibelih), o odstotku proračuna, namenjenega razvoju podeželja, ukrepih za večjo uspešnost slovenskih raziskovalcev na razpisih programa Obzorje 2020 itd.
Če je po eni strani Evropska unija tehnično izjemno zahtevna, je po drugi strani zahtevna tudi z vidika političnega konteksta. V tem smislu je bilo med kampanjo in soočenji opaziti izjemno posploševanje. Avtomatsko privzemanje, da je interes Slovenije tudi interes EU, naivno pozivanje k vsesplošni enotnosti vseh slovenskih evropskih poslancev, neločevanje Junkerjevega osebnega stališča od uradnega stališča Evropske komisije. Vse to kaže na nerazumevanje širšega konteksta evropskih dinamik ali pa namensko naivnost in zavajanje javnosti.
Vsekakor je iskanje napak v smislu iskanja dlake v jajcu izguba časa. Je pa izjemno pomembno, da izjave, če so že tako splošne, umestimo v širši politični in mednarodni kontekst. Le tako lahko volivci resnično razumemo, katere vrednote in stališča zastopajo naši kandidati. Hkrati pa je pomembno, da se v času, ko svet preplavljajo "fake news", začnemo bitko na podlagi dejstev in nenehnega razlaganja. Čas je, da se zavemo, da vse, kar preberemo in slišimo, ni nujno res. Da zaupamo izjavam, podkrepljenim z ustreznim znanjem in zanesljivimi viri. Da tudi po volitvah nadaljujemo preverjanje dejstev. Ne nazadnje se takrat odgovornost izvoljenih predstavnikov šele začne.
Verjamem, da bo preverjanje dejstev ostalo ključno tudi v prihodnje. Predstavlja namreč neki vmesni člen med politikom in volivcem. Nekakšen most, preko katerega manipulirana ali nepravilna dejstva ne pridejo. Portal, v katerem izjave dobijo kontekst, ki bo vsakemu državljanu omogočil celovito razumevanje političnih agend in dejanj. Novinarji so v sodelovanju s strokovnjaki z relevantnih področij naredili prvi korak k boljšemu razumevanju in kritičnemu razmišljanju o vsebinah kampanj. Upam, da bomo kmalu skupaj pretekli maraton.
KOMENTARJI (45)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.