DEJSTVA: Čigave izjave držijo in kdo je zavajal s podatki?

Pravnik o preprečevanju ilegalnih migracij z ograjo

Dr. Samo Bardutzky, Pravna fakulteta: "Vztrajno ponavljanje, kot slišimo tudi od ministra za notranje zadeve, da je afganistanskim beguncem na voljo mednarodna zaščita v varnih državah izven Evrope, ignorira dejstvo, da države na poti med Afganistanom in EU niso ratificirale Ženevske konvencije o statusu begunca ali pa ne spoštujejo mednarodnih standardov človekovih pravic. Tako je nenehno sklicevanje na varne države pravno nevzdržno. Poleg tega: ko se nekdo znajde na našem ozemlju, je upravičen do poštenega in ustavno skladnega postopka, tudi če se na koncu ugotovi, da ne izpolnjuje pogojev za status begunca. Pojem “ilegalnega prehajanja meje” je v kontekstu oseb, ki iščejo mednarodno zaščito, pravno nevzdržen. Dejstvo je, da Konvencija o statusu beguncev prepoveduje državam, da bi kaznovale begunce zato, ker so prestopili državno mejo izven mejnega prehoda ali dokumentov, ki se sicer zahtevajo. Če begunec izpolnjuje pogoje za azil, se prehod meje ne obravnava kot nezakonit!"

Aleš Hojs o tem, da ograja preprečuje "ilegalne migracije" in trgovino z belim blagom

Komentar ustavnega pravnika na izjavo Hojsa o Ustavnem sodišču

Dr. Samo Bardutzky, Pravna fakulteta: "Ustavno sodišče je v vseh odločbah, kjer je dejansko obravnavalo vprašanje sorazmernosti sprejetih ukrepov, dosledno izpostavljalo, da ima država vselej tudi pozitivno obveznost zaščititi pravico do življenja in zdravja prebivalcev, zato je očitek o prispevanju k širjenju epidemije pravno nevzdržen. Kot ustavni pravnik ne morem na noben način razumeti, kako bi bile odločbe Ustavnega sodišča, ki je vedno znova terjalo spoštovanje načela zakonitosti, zlasti pa tiste, ki so povezane s svobodo zbiranja, vzrok za nizko precepljenost. Morda je to zato, ker sem ustavni pravnik."

Hojs o tem, da je dalo Ustavno sodišče prioriteto protestiranju in ne zdravju

"Glede na število tistih, ki so se cepili gotovo ne, ampak zakaj pa se niso cepili, pa boste morali vprašatit moje kolege iz KUL opozicije, torej tisti, ki so vseskozi nasprotovali ukrepom vlade in pa verjetno tudi Ustavnemu sodišču, ki je v vseh tistih svojih odločitvah dalo prioriteto protestiranju, namesto zdravju," je dejal Hojs.

Ali drži, da so bili med prebežniki leta 2015 pretežno mladi fantje? To trdi Tonin. Kakšna so dejstva?

Predsednik krščanskih demokratov Matej Tonin ponovno trdi, da so v času begunske krize leta 2015, ko je Slovenijo dnevno prečkalo več tisoč migrantov, k nam prihajali pretežno mladi fantje. Po podatkih Ministrstva za notranje zadeve, pa je Slovenijo prečkalo več žensk in otrok, skoraj 53 odstotkov, kot moških, teh je bilo dobrih 47 odstotkov.

Izjava Tonina o mladih fantih in beguncih

“Je pa večinsko dejstvo, da so iz juga večinoma prihajali mladi fantje, iz vzhoda pa prihajajo žene, matere in otroci.”

Smo res zadolženi kot še nikoli?

Javni dolg je bil po zadnjih dostopnih podatkih za leto 2020 v absolutnih številkah največji doslej, in sicer 37,4 milijarde evrov. V odstotkih BDP je bil že višji: leta 2015 je znašal 82,6 odstotka BDP, leta 2020 pa 79,8 odstotka BDP. V absolutnih številkah se je najbolj povečal od leta 2012 do 2013 - za 6,1 milijarde evrov.

Bratušek o javnem dolgu

"Kar se tiče proračuna je treba jasno povedati, da je ta vlada javne finance pustila oziroma bo pustila za sabo v zelo zelo slabi situaciji. Zadolženi smo kot še nikoli in naslednjo vlado čakajo zelo težke odločitve."

Je Hojs o zakonitosti napotitve začasnega predstavnika v Kijev govoril resnico?

"Kar se tiče napotitve začasnega predstavnika, moram reči, da je vlada oziroma zunanji minister delal vse po črki zakona. Zakon ne nalaga, da bi se bilo v takih primerih potrebno posvetovati s komer koli, niti ne z državnim zborom. To so bili tudi do danes eni izmed očitkov. Striktno smo se držali zakona," je dejal Aleš Hojs. Debata o postavitvi začasnega odpravnika poslov v Kijevu je, kot kaže, popolnoma osredotočena na pravilnost odločitev predsednika vlade. Opozoriti velja, da odločitev o postavitvi začasnega odpravnika poslov ni politična odločitev, ampak sprejme to odločitev vodja diplomatskega predstavništva (torej veleposlanik v Kijevu), nato pa išče soglasje ministra za zunanje zadeve (21. člen Zakona o zunanjih zadevah). Kakor kaže, je torej zakon to odločitev v prvi vrsti poveril diplomatu, ki je profesionalec in strokovnjak iz državne uprave.

Ekipa Dejstev spremlja izjave prvakov strank in podpredsednika SDS Aleša Hojsa v živo!