Ustava po eni strani prepoveduje ustanavljanje izrednih sodišč, kar pomeni, da ni mogoče ustanoviti sodišča, ki naj se ukvarja s točno določenim dejanskim stanjem ali točno določenimi osebami. Pri majhnem številu primerov, ki naj bi jih tako posebno sodišče obravnavalo, je meja med posebnim (visoko specializiranim) sodiščem in izrednim sodiščem komaj še vidna. Ustava vsakomur zagotavlja, da mu bo sodil naravni sodnik: sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in s sodnim redom. V majhni državi z majhnim številom sodnikov in primerov se lahko zgodi, da bo zagotavljanje naravnega sodnika praktično nemogoče. V takšni situaciji pa se poveča nevarnost poskusov političnega vplivanja na sodnike - od tega, kdo dobi sodniško funkcijo na takšnem sodišču, do sprejemanja odločitev v konkretnih primerih.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.