Divje zaposlovanje zvestih kadrov v državni upravi?

Tako predsedniki vlade kot ministri po prevzemu oblasti izberejo ekipo ljudi, ki jim zaupajo. Gre za vodje kabinetov, državne sekretarje, ljudi, ki skrbijo za komunikacijo. Zaposleni so na zaupanje oziroma za določen čas, kar pomeni, da po preteku mandata in odhodu z oblasti tistih, ki so jih zaposlili, ostanejo brez dela.

 Izjema so uslužbenci, ki so bili v javni upravi zaposleni že prej in jih zato delovno mesto čaka.

Pod drobnogled smo vzeli javne razpise ministrstev brez organov v sestavi, objavljene na vladnem portalu delovnih mest. Zanimalo nas je obdobje od dneva državnozborskih volitev, 22. marca, do 26. maja, preverjali pa smo bolje plačana delovna mesta.

Kot smo ugotovili, so ministrstva v omenjenem obdobju objavila 70 razpisov,  s katerimi so iskala sekretarje, podsekretarje, vodje oddelkov in sektorjev ter višje svetovalce.

V sedmih primerih so ministrstva iskala sekretarje, 27 objav je bilo za delovno mesto podsekretarja, 34 pa za višje svetovalce. Dva razpisa sta se nanašala na funkciji vodje oddelka oziroma sektorja. In za kako plačana delovna mesta gre?

Med razpisanimi delovnimi mesti najbolje zaslužijo sekretarji. Uvrščeni so v 32. izhodiščni plačni razred, kar pomeni 3.163,06 evra bruto osnovne plače na mesec. Podsekretarji so uvrščeni v 28. izhodiščni razred in imajo 2.810,34 evrov bruto na mesec. Možna pa so napredovanja. Na primer, na delovnem mestu sekretar, ki je uvrščeno v 32. plačni razred, lahko javni uslužbenci napredujejo do 42. plačnega razreda, na delovnem mestu podsekretar z uvrstitvijo v 28. plačni razred lahko napredujejo do 38. plačnega razreda, na delovnem mestu višji svetovalec pa od 22. do 32. plačnega razreda.

Med ministrstvi je po številu javnih razpisov rekorder ministrstvo za finance. V dveh mesecih je objavilo 15 javnih razpisov, in sicer za pet podsekretarjev in deset višjih svetovalcev.

"Postopke zaposlovanja izvajamo skladno s kadrovskim načrtom in delovnimi potrebami ministrstva," nam pišejo s finančnega ministrstva, glede števila razpisov pa, da so v nekaterih primerih razpis, ker je bil neuspešen, ponovili.

Ministrstvo za solidarno prihodnost je eno od ministrstev, ki ga po novem ne bo več. Kljub temu je 6. maja objavilo razpis, s katerim je iskalo za nedoločen čas strokovnega sodelavca. 

Minister Simon Maljevac odgovarja, da vse zaposlitve potekajo v skladu z načrtom. A zakaj na ministrstvu, ki ga ne bo več? "Mi ne širimo zaposlitve, ampak zapolnjujemo delovna mesta, ki so prosta, ali zaradi tega, ker je kdo šel v kakšno drugo službo, ali ker je kdo na porodniški. Ne govorimo o novih delovnih mestih," razlaga Maljevac, prepričan, da se bosta temi, kot sta dolgotrajna oskrba in stanovanjska politika, nadaljevali v okviru drugih ministrstev, in so zato kadri potrebni. Na ministrstvu so sicer v tem mandatu zaposlili eno kabinetno uslužbenko, njenega imena ne razkrivajo.

Pogledali smo tudi, kako je s potrebami po kadrih na direkcijah. Izstopa Direkcija RS za vode, ki sodi pod Ministrstvo za naravne vire in prostor.

V obdobju, ki smo ga pregledovali, je direkcija objavila 17 javnih razpisov za zaposlitev za nedoločen čas. V enem primeru je šlo za delovno mesto sekretarja, v petih za delovno mesto podsekretarja, s tremi razpisi so iskali vodjo oddelka, z dvema pa višjega svetovalca.

Zakaj toliko razpisov ravno v času poslavljanja vlade, smo vprašali v. d. direktorice direkcije Lidijo Kegljevič Zagorc. Po njenih besedah ne gre za hitenje, kot razlog za tolikšno povpraševanje po kadrih pa navaja, da se je njihov obseg del samo na vodotokih povečal za 300 odstotkov.

Pozornost je vzbudil razpis, ki ga je direkcija objavila 7. maja. Šlo je za delovno mesto sekretarja, presenetil pa je datum roka za prijavo. Ta se je namreč iztekel istega dne, kot je bil objavljen, torej 7. maja. A na direkciji imajo za to pojasnilo. Kot pravijo, je šlo za napako, razpis pa, da so zato ponovno objavili.

Zaposlitveni postopki sami po sebi niso sporni, pravi namestnica predsednice Komisije za preprečevanje korupcije Tina Divjak. "Dejstvo pa je, da so ravno zato, ker gre za zaposlitve ob koncu mandata vlade in ker na njih kandidirajo tudi osebe, ki so bile zaposlene na zaupanje ali so funkcionarji pri določenem ministrstvu, podvrženi več korupcijskim tveganjem."

To pa poudarja tudi pravni strokovnjak Marjan Kos. "Predstojnik organa seveda ima v postopku zaposlovanja uradnikov ključno besedo. Na koncu on odloči."

Po besedah Kosa lahko denimo minister prek zakonskih mehanizmov vpliva na izid postopka, torej na izbiro kandidata.

Kako na bogato so zaposlovala ministrstva svoje zveste kadre, je tema, o kateri ministri, ki se jim izteka mandat, očitno ne želijo kaj dosti govoriti. Vprašanja smo poslali na vseh 20 ministrstev, z nami pa so bili pripravljeni govoriti le trije ministri. Poleg ministra Maljevca in ministra Jožeta Novaka, ki zagotavlja, da na njegovem ministrstvu ne bodo zaposlovali kabinetnih uslužbencev, je na pogovor pristal tudi Matjaž Han, minister za gospodarstvo, turizem in šport. Kot pravi, ni nobena vlada imuna na tovrstno zaposlovanje. V njegovem mandatu so na ministrstvu zaposlili za nedoločen čas dva kabinetna uslužbenca, Miroslava Pretnarja in Klemna Mesarca Hercoga.

"Ne zaposlujemo ob koncu mandata," zatrjuje Han, ki pravi, da bi sicer rad poskrbel za šefico kabineta, ker je ena najboljših uradnic v državi, a da ne more.

So pa zato bolj kadrovali na zunanjem ministrstvu, ki ga vodi Hanova strankarska kolegica Tanja Fajon. Zaposlili so kar osem kabinetnih uslužbencev.

Dragan Barbutovski je trenutno razporejen na delovno mesto diplomat v zunanji službi, prej kabinetni uslužbenec Patrik Bole je danes zaposlen za nedoločen čas na delovnem mestu diplomata 3. ranga. Gašper Ferme je postal diplomat 2. ranga, Vid Jereb tako kot Bole pa diplomat 3. ranga. Maja Kezunović Krašek se je zaposlila na delovno mesto diplomata v zunanji službi, Milica Kotur je danes vodja službe, Kristina Plavšak Krajnc vodja oddelka, Daša Windischer pa je na strokovno-tehničnem delovnem mestu.

Na ministrstvu za delo so v tem mandatu zaposlili šest uslužbencev, ki so bili sprva zaposleni za določen čas v kabinetu ministra Luke Mesca, pozneje pa so jih zaposlili za nedoločen čas. To so Matej Klarič, ki je bil sicer pozneje premeščen na MSP, Ana Marinšek, Peter Dirnbek Vatovec, Matjaž Razdrih, Gaja Lavrenčič in Urška Lipovž.

Enako število kabinetnih uslužbencev so zaposlili na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, ki ga vodi minister Vinko Logaj. Prej zaposleni na zaupanje, danes pa za nedoločen čas, so Metka Goričar, Erna Petrač Barborič, ki je na delovnem mestu sekretarke, Lev Pavlovski, Kresnica Kristina Remškar, Sandi Vrabec in Janja Zupančič.

Ne prek javnega razpisa, ampak kot funkcionarka, ki je bila že pred ministrovanjem zaposlena v javni upravi, je prišla do dela na obrambnem ministrstvu zdajšnja ministrica za digitalno preobrazbo Ksenija Klamfer. Kot nam je pojasnila, ima na podlagi zakona o vladi in zakona o poslancih možnost vrnitve na delo, ki ga je opravljala, ali na drugo delo, ki ustreza vrsti in stopnji njene izobrazbe.

Klampfer je bila imenovana v postopku sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas na delovno mesto sekretar, in sicer v Direktoratu za obrambne zadeve.

Medtem so na obrambnem ministrstvu, ki ga vodi Borut Sajovic iz Gibanja Svoboda, njegov predhodnik pa je bil Marjan Šarec, zaposlili za nedoločen čas pet kabinetnih uslužbencev, in sicer Roka Cerarja, Uršulo Majcen, Selmo Zupančič Lekočevič, Evo Truden, iz ministrstva za notranje zadeve pa se je po zamenjavi ministra Boštjana Poklukarja na obrambnem ministrstvu za nedoločen čas zaposlila še Nataša Hvala Ivančič.

"Neutemeljeno je trditi, da se hiti po volitvah z objavo zaposlitev za nedoločen čas in zaposlovanjem svojih kadrov, saj Ministrstvo za kulturo redno objavlja javne natečaje oz. razpise na podlagi kadrovskih potreb in v okviru dovoljenega števila zaposlenih oz. kvot za zaposlitev po kadrovskem načrtu," nam pišejo z ministrstva za kulturo. Na ministrstvu so v času po volitvah zaposlili dva kabinetna uslužbenca, skupno pa štiri. Delo za nedoločen čas so dobili Marko Sraka, Kim Komljanec, Michaela Selmani in Dejan Štamfelj.

Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo so v letošnjem letu zaposlili za nedoločen čas tri kabinetne uslužbence. Poleg Jake Hrastnika in Petre Fatur tudi vodjo kabineta ministra Bojana Kumra Kristino Sever. Že prej sta dobili delo za nedoločen čas Petra Mišič in Tina Hočevar.

Eno kabinetno uslužbenko, in sicer Dorotejo Dobovšek, so zaposlili na finančnem ministrstvu.

Ministrstvo za infrastrukturo, pod vodstvom Alenke Bratušek, je za nedoločen čas zaposlilo na strokovno-tehnično delovno mesto in nižje uradniško mesto Seado Lukavačkić in Olgo Belec, v preteklosti državno sekretarko v uradu za Slovence v zamejstvu, danes pa članico izvršnega odbora Gibanja Svoboda. Na delovno mesto strokovnega sodelavca so jo zaposlili prejšnji teden, oziroma 20. maja.

Na Ministrstvu za javno upravo, minister je Franc Props, so se trije javni uslužbenci, zaposleni na podlagi osebnega zaupanja, prijavili na javni razpis in dobili delo za nedoločen čas. Špela Horvat se je zaposlila na delovnem mestu sekretar, Bojana Bavec na delovnem mestu vodja sektorja, Nika Podakar pa na delovnem mestu višji svetovalec.

Mirnesa Rujović, Brane Golubović, Tamara Dervišević in Tajda Trbovšek so nekdanji kabinetni uslužbenci, ki so jih v tem mandatu za nedoločen čas zaposlili na kmetijskem ministrstvu, ki ga vodi Mateja Čalušić.

Medtem ko nam Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije odgovora, ali in koga so zaposlili v tem mandatu, ni posredovalo, pa nekatera ministrstva ljudi na zaupanje niso zaposlovala za nedoločen čas.

Poleg ministrstva za notranje zadeve in ministrstva za pravosodje niso tega storili tudi na ministrstvu za zdravje. Trenutno je sicer v teku šest zaposlitvenih postopkov za nedoločen čas, a, kot pojasnjujejo, gre v petih primerih za nadomestitev javnih uslužbencev, ki so prenehali z opravljanjem dela.

Zaposlovali niso tudi v Uradu vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, vodi ga Matej Arčon.

Če so v vladi Roberta Goloba zaposlili 44 uslužbencev na zaupanje, podatek sicer ne zajema ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ki nam, kot rečeno, podatka ni posredovalo, pa so zaposlovale svoj kader, predvsem ob koncu mandata, tudi prejšnje vlade.

Po podatkih proitikorupcijske komisije, se je v času vlade Mira Cerarja zaposlilo v javni upravi 48 ljudi, prej zaposlenih na zaupanje. V vladi Marjana Šarca, njegov mandat je trajal leto in pol, je bilo takih zaposlitev 42, v času zadnje vlade Janeza Janše, ki je trajala dobri dve leti, pa 75.