Dobrih 10.000 več zaposlenih v javnem sektorju in skoraj 400 evrov višja bruto plača

Po podatkih portala plač v javnem sektorju, črpanih 23. marca, se je število zaposlenih v javnem sektorju od zadnjih parlamentarnih volitev do konca lanskega leta povečalo za 10.015. Junija 2018, ko so bile zadnje parlamentarne volitve, je bilo namreč v javnem sektorju zaposlenih 172.422 ljudi, decembra 2021 pa 182.437. V času vlade Marjana Šarca, do marca 2020, se je število zaposlenih v javnem sektorju povečalo za 4600, v času vlade Janeza Janše pa za 5415.

Masa plač v javnem sektorju se je od zadnjih volitev s 325,1 milijona evrov v juniju 2018 povečala na 418,8 milijona evrov v decembru 2021 oz. za 93,7 milijona evrov.

Leta 2021 je za plače v javnem sektorju šlo 5,13 milijarde evrov, povprečno na mesec torej 427,8 milijona evrov javnega denarja. Leta 2018 je šlo za plače v javnem sektorju 3,88 milijarde evrov, povprečno 323,6 milijona evrov na mesec. Na ministrstvu za javno upravo ob tem opozarjajo, da so na veliko rast mase plač v javnem sektorju v nekaterih dejavnostih najbolj vplivali poračuni določenih izplačil za nazaj, predvsem poračuni covidnih izplačil.

Povprečna bruto plača zaposlenega v javnem sektorju je leta 2018 znašala skoraj 1879 evrov, leta 2021 pa nekaj več kot 2368 evrov. Dodatki v javnem sektorju so se po podatkih portala plač s skupnih 317,4 milijona v letu 2018 povečali za več kot pol milijarde, na dobrih 864 milijonov evrov.

Izplačani dodatki za delovno uspešnost so se v tem času več kot podvojili. S 100,9 milijona evrov leta 2018 so poskočili na dobrih 220 milijonov evrov, najbolj med letoma 2020 in 2021, ko so se povečali za 86,4 milijona evrov. 

Medtem pa so izplačila za stimulacije ostale na približno isti ravni – leta 2018 je zanje šlo 1,3 milijona evrov, leta 2021 pa 1,4 milijona. Medtem pa se je masa izplačil za dežurstva zmanjšala. Država je za to še leta 2018 dala 21,9 milijona evrov, lani pa 14,7 milijona.

V zdravstvu 2730 več zaposlenih, za državno upravo dodatnih 226,1 milijona evrov

Povprečno število zaposlenih se je v državni upravi, ki obsega vlado, ministrstva in organe v sestavi ter upravne enote – povprečno število zaposlenih se je med letoma 2018 in 2021 povečalo za več kot 300. Medtem ko je bilo v državni upravi leta 2018 zaposlenih 30.631 ljudi, jih je bilo leta 2021 30.938, kažejo podatki ministrstva za javno upravo.

Masa plač za zaposlene v državni upravi pa se je v tem času povečala za 226,1 milijona evrov. Medtem ko je za plače zaposlenih v vladnih službah, na ministrstvih in upravnih enotah še leta 2018 šlo 746,3 milijona evrov, je šlo zanje leta 2021 že 972,4 milijona evrov.

Več kot 3000 dodatnih ljudi je bilo leta 2021 zaposlenih v vzgoji, izobraževanju in javnih zavodih, ki se ukvarjajo s športom. Masa plač v tej skupini se je v zadnjih treh letih, torej med letoma 2018 in 2021, povečala za 424,4 milijona evrov.

Tudi v zdravstvu je bilo leta 2021 v primerjavi s tremi leti prej 2730 več zaposlenih, masa plač za zdravstvo pa je poskočila za 415 milijonov evrov. V socialnem varstvu se je število zaposlenih povečalo za 851, masa plač pa za 86,6 milijona evrov. 

Kaj si je sindikatom javnega sektorja uspelo izpogajati od zadnjih parlamentarnih volitev

Na povečevanje mase plač v javnem sektorju pa v tem času ni vplivalo le dodatno zaposlovanje, ampak tudi sporazumi, ki sta jih vladna in sindikalna stran dosegli za pogajalsko mizo.

Vlada Marjana Šarca je že ob nastopu mandata "podedovala" odprta pogajanja s sindikati javnega sektorja, s katerimi so v decembru 2018 dosegli dogovor, težak 308 milijonov evrov na letni ravni.

Sindikati so nato lani, torej pod Janševo vlado, dosegli še dogovor o odpravi nekaterih varčevalnih ukrepov. Po informacijah ministrstva za javno upravo je težak okoli 50 milijonov evrov na letni ravni.

Poleg tega pa je minister za zdravje Janez Poklukar novembra 2021 dosegel dogovor s predstavniki sindikatov s področja zdravstva in socialnega varstva. Dogovor, težak 37 milijonov evrov za socialno varstvo in 86 milijona evrov za področje zdravstva na letni ravni, je prinesel višje plače okoli 35.000 zaposlenim v zdravstveni negi, najbolj so se povišale bolnišničnim medicinskim sestram, in sicer za od treh do šestih plačnih razredov.

Potem so se oglasili v zdravniškem sindikatu Fides in zahtevali svoj del pogače. Vlada je z njimi parafirala dogovor, težak 113,5 milijona evrov – zdravnikom je prinašal za šest plačnih razredov višje plače in možnost uvrstitve višje od 57. plačnega razreda, kar je zdaj rezervirano le za funkcionarje.

A s tem dogovorom, ki na koncu niti ni bil podpisan – deloma zaradi odločbe ustavnega sodišča, deloma zaradi različnega razumevanja, koliko časa naj bi ti ukrepi trajali – se je odprla Pandorina skrinjica, saj so ostali sindikati javnega sektorja zahtevali tisto, kar so si izpogajali zdravniki. To pa bi za 188.000 zaposlenih v javnem sektorju pomenilo 1,5 milijarde evrov višjo plačno maso na letni ravni. Sindikati z zadnjimi zahtevami torej niso uspeli.

Javnemu sektorju izplačanih za 710 milijonov evrov covidnih dodatkov

Svoje pa so k masi plač v javnem sektorju prispevali tudi dodatki v času epidemije covida-19. Od marca 2020 do julija 2021 je bilo v javnem sektorju izplačanih za skupaj dobrih 710 milijonov evrov covidnih dodatkov. Največji delež covidnih dodatkov je bil izplačan zaposlenim v zdravstvu, skoraj 365 milijonov evrov. V izobraževalnih ustanovah je bilo izplačanih za 129,7 milijona covidnih dodatkov, zaposlenim na ministrstvih pa 107 milijonov evrov.

V javnem sektorju je covidne dodatke prejelo 174.640 zaposlenih, torej skoraj vsi. Povprečno je zaposleni v javnem sektorju prejel 4066,12 evra covidnih dodatkov. Rekorder je bil zdravnik, zaposlen v Univerzitetnem kliničnem centru, ki je tudi predavatelj na medicinski fakulteti in je v času epidemije prejel za 81.125 evrov covidnih dodatkov.

V tabeli objavljamo podatke o največjih covidnih dodatkih, izplačanih enemu zaposlenemu v javnem sektorju, glede na področje, na katerem je ta rekorder zaposlen. 

Gre za različne dodatke – zaradi nevarnosti in posebne obremenitve v času epidemije, dodatek zaradi začasne razporeditve oz. premestitve, za neposredno delo s covidnimi bolniki, za delo v rizičnih razmerah itd. Zaposleni na ministrstvih in v organih v sestavi so večinoma prejeli ravno dodatke za delo v rizičnih razmerah.