Dodatni zaslužki zaposlenih na javni Ekonomski fakulteti

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 9 min
AVTOR
Miha Plementaš
KOMENTARJI
131
Na ljubljanski Ekonomski fakulteti je po podatkih spletne strani zaposlenih 54 rednih profesorjev (vseh zaposlenih je 254). Njihove bruto osnovne plače se začnejo v 53. plačnem razredu pri 3.385,03 evra. Ta znesek fakulteta nekaterim oplemeniti z dodatki, na fakulteti so jih spravili v kar devet kategorij: dodatna pedagoška obveznost, prodaja blaga in storitev na trgu, povečan obseg dela, avtorski honorarji iz proračuna, neproračuna ter tržnih virov ter pogodbe o delu iz proračuna, neproračuna in tržnih virov.

Ekonomsko fakulteto (EF) smo zaprosili za prvih petnajst najvišjih izplačil v posamezni kategoriji: spodnji seštevek dodatkov torej ni končna številka, ampak je samo vsota tistih tako visokih izplačil, da so prejemnika med leti 2016 in 2018 uvrstila med "top 15". Na seznamu so tisti zaposleni, ki so po tej metodologiji zaslužili vsaj 30.000 evrov: osemnajst jih je.

Za prikaz vsebine je potrebno omogočite piškotke družbenih omrežij. Omogoči piškotke

Docenti, izredni profesorji in redni profesorji, kot smo navedli v tem članku, predavajo 6 ur na teden, ali 180 ur na leto. Na ljubljanski univerzi pojasnjujejo, da 6 pedagoških ur terja po dve uri priprav, ob tem še raziskujejo, objavljati morajo v znanstvenih publikacijah. Mnogi profesorji so tudi predstojniki oddelkov, laboratorijev, kateder, so dekani, prodekani in raziskovalci. In mnogi imajo odprto še svoje podjetje. Tu pa se stvari zameglijo.

Znana imena s seznama

Najviše na seznamu izplačil je prodekanja fakultete Tanja Mihalič. 18. 7. 2017 je odprla podjetje Mednarodno svetovanje, Tanja Mihalič, s. p. Po podatkih Erarja je od leta 2017 od Ekonomske fakultete na račun svojega podjetja dobila 98.411,92 evra. Toda Erar (Protikorupcijska komisija) je v ta znesek vključil tudi izplačila rednih plač, zato podatki Erarja in Ekonomske fakultete niso primerljivi.

Dekanja Metka Tekavčičje po podatkih EF v letih od 2016 do 2018 poleg redne plače 136.389,73 evra prejela vsaj še 92.418,11 evra dodatkov ali dve tretjini plače. Po javno dostopnih podatkih podjetja nima.

Od zvenečih imen je na seznamu še Vlado Dimovski, nekdanji minister za delo. Dimovski je polovični lastnik podjetja JV HOLDING, družba za upravljanje naložb d.o.o., na katerem po bazi Gvin ni omembe vrednega prometa. Med septembrom 2018 in februarjem letos je imel odprt tudi s. p. za poslovno svetovanje. Po Erarju je v tem času dobil 17.689,66 EUR nakazil, vsa od Ekonomske fakultete - tudi plačo.

Še en nekdanji minister je na seznamu – Matej Lahovnik. Na svoj s. p. je lani in letos po Erarju dobil 45.049,07 evra, vse od Ekonomske fakultete. Tudi tu je Erar v znesek vključil izplačila rednih plač in nadomestil za prevoz in prehrano, zato tudi ti podatki Erarja in Ekonomske fakultete niso primerljivi. In še en minister: Maks Tajnikar. Med 15. 12. 2015 in 27. 12. 2017 je imel odprto podjetje S5 Maks Tajnikar s. p. Podatkov o morebitnih prihodkih na ta račun v bazi javnih izplačil Erar ni, je pa po podatkih Ekonomske fakultete med leti 2016 in 2018 dobil vsaj 31.418,76 evra dodatkov.

Še eno ime je zanimivo, ki pa se s skupnim zneskom 5.403,04 evra na lestvicah top 15 pojavi le dvakrat, v kategoriji avtorski honorarji – JS proračun. Aleš Berk Skok, redni profesor na Katedri za denar in finance. Po javno dostopnih podatkih je solastnik podjetja Alpha Credo, zavarovalno posredniška družba, d.o.o., ki je imelo lani 374.802 evrov prihodkov. Ima tudi majhen delež v podjetju Lina Design, ki je kljub visokim prihodkom lani – 541.631 evrov – insolventno, in je lastnik podjetja NA.20, registrirano za "drugo podjetniško svetovanje", ki je imelo lani slabih 53.000 evrov prihodkov. Na noben račun teh treh podjetij, tako Erar, ni dobival nakazil Ekonomske fakultete.

Za prikaz vsebine je potrebno omogočite piškotke družbenih omrežij. Omogoči piškotke

Vloga Centra poslovne odličnosti

A to so javno dostopni podatki, ki, kot rečeno, ne odražajo nujno pravega toka javnega denarja. Ključ se lahko skriva v Centru poslovne odličnosti (CPOEF). Kot družbeniki, ki so leta 2011 ustanovili ta Center, so v Ajpesu vpisani Univerza v Ljubljani, BTC Jožeta Mermala, Gorenje, gospodinjski aparati, tedaj pod vodstvom Franja Bobinca, pa Kolektor Group Stojana Petriča, Poslovni sistem Mercator tedaj pod vodstvom Žiga Debeljaka in NLB, tedaj jo je vodil Božo Jašovič. Članice Sveta CPOEF so po podatkih s spletne strani Metka Tekavčič kot predsednica ter Tanja Dmitrović, Andreja Cirman in Nevenka Hrovatin, vse redne profesorice na fakulteti, ter kot predstavniki ustanoviteljev Mercator, Stojan Petrič, Kolektor Group, in Franjo Bobinac iz  Gorenja.

Za prikaz vsebine je potrebno omogočite piškotke družbenih omrežij. Omogoči piškotke

Po podatkih Erarja je CPOEF od leta 2016 do septembra letos od države dobil 1.456.462,80 evra nakazil.

Center se v javnih knjigah obnaša kot zasebno podjetje in zavod obenem – javnosti mu ni treba razkrivati plačil in nakazil in ne letnih poročil, čeprav v njem delajo tisti profesorji, ki jih za predavanja in raziskave – iz javnega denarja – plačuje Ekonomska fakulteta. Razkrivamo nekaj poslov z javnimi službami, iz katerih je razvidna vloga CPOEF.

Kam gre vaš denar: CPOEF in evidentiranje nepremičnin

V bazi Erar najdemo podatek, da je CPOEF lani v poslih z državo dobil 539.611 evrov, tretjino vseh prihodkov, skoraj polovico od tega, 252.000 evrov (brez DDV) pa samo z eno pogodbo: Geodetska uprava je Center najela za "Modeliranje procesov evidentiranja nepremičnin in oblikovanje organizacije geodetske uprave". V imenu Geodetske uprave je pogodbo, skupaj z DDV vredno že 319.884 evrov, maja lani podpisal generalni direktor Anton Kupic. V imenu izvajalca, izbranega na javnem razpisu, pa Monika Lapanja, direktorica CPOEF kot vodilnega partnerja. Kot podizvajalci CPOEF so v ponudbi za javno naročilo med drugimi našteti: Jurij Jaklič, Peter Trkman, Jure Erjavec, Mojca Indihar Štemberger, Aleš Groznik, Luka Tomat, Tamara Kaše, Robert Kaše, Matej Černe, Tomaž Turk, Anton Mandfreda. To so zaposleni profesorji in asistenti Ekonomske fakultete, nekateri se pojavljajo kot fizične osebe, drugi s svojimi podjetji, v enem primeru pa lahko sklepamo, da gre za sorodnika.

Za vodjo projekta Jurija Jakliča in njegovo podjetje DataInt lahko v bazi Gvin ugotovimo le, da ima od marca lani odprt bančni račun. O morebitnih prihodkih ni podatkov, prav tako je prazna Erarjeva baza. Podobna zgodba je tudi z drugimi od naštetih.

Na Ekonomski fakulteti pojasnjujejo: "Prof. dr. Jurij Jaklič je v prvi fazi projekta, v šestih mesecih lanskega leta, prejel 4.800 EUR skupaj za celotno obdobje. Predvideno je, da bo skupen obseg dela in njegova vrednost v naslednjih dveh letih do zaključka projekta skupaj (v celoti za obe leti) približno enak prej omenjenemu obsegu. V povprečju (različno glede na intenzivnost dela na projektu) profesor porabi za delo na projektu nekaj ur tedensko. Dodatni obseg dela zaradi dela na projektu poleg rednega dela in nadobremenitve opravi izven delovnega časa."Toda podatka, da je Jurij Jaklič za delo na "projektu GURS"lani prejel 4.800 evrov, v bazi javnih plačil Erar ni.

JUTRI: dodatki k plačam profesorjev na pravni fakulteti. Kako - če- vodstvo fakultete preprečuje morebitno navzkrižje interesov?

Jurij Jaklič kot simbol

Tu zato ne gre za Jurija Jakliča, ampak za vprašanje, koliko je še takšnih nakazil profesorjem, ki opravljajo dodatno delo za CPOEF, pa teh nakazil zaradi premišljeno zasnovanega statusa tega Centra ni treba nikomur razkriti. Tak status ustreza obojim: Ekonomska fakulteta zaračunava Centru najemnino, Center pa pobere po nekaj odstotkov od vsakega posla. In profesor, pravijo naši viri, se lahko odloči za nakazilo na račun svojega podjetja in tako plača manj davka, kot če bi isto delo opravil prek avtorskega honorarja, morebitnih visokih zaslužkov pa ni treba razkrivati pred javnostjo.

In seveda: zakaj je Geodetska uprava, kjer je bilo po lastnih podatkih na zadnji dan lanskega leta zaposlenih 494 ljudi, sploh najela CPOEF in mu plačala skoraj 320 tisočakov (z DDV) za izvedbo strokovne študije o evidentiranju nepremičnin? Z Ministrstva za okolje in prostor v obširnem pojasnilu, zakaj projekt Modeliranja procesov evidentiranja nepremičnin ni neposredno povezan s področjem vrednotenja nepremičnin, med drugim pojasnjujejo:

Za prikaz vsebine je potrebno omogočite piškotke družbenih omrežij. Omogoči piškotke

Kam gre vaš denar: CPOEF in reševanje statusa čistilk

Še en zanimiv posel, ki ga je CPOEF sklenil z državo, je študija "SWOT-analiza možnosti zaposlitve čistilk/čistilcev v organih državne uprave". Izdelavo analize o tem, kako v javni upravi zaposliti čistilke, je Ministrstvo za javno upravo Rudija Medveda prepustilo zunanjemu izvajalcu CPOEF, pripravili pa so jo Tjaša Redek, Polona Domadenik in Jaka Cepec, vsi zaposleni na Ekonomski fakulteti. Ministrstvo je plačalo 14.640 evrov. Polone Domadenik ni v javno dostopnih podatkih lastnikov podjetij, Tjaša Redek in Jaka Cepec pa imata registriran s. p., vendar glede na Erar nakazil Ekonomske fakultete ni.

Kam gre vaš denar: CPOEF in strategije o turizmu od Krasa do Žalca

Sodelavci CPOEF so izjemno aktivni tudi pri pisanju študij in analiz s področja turizma. Ljubica Knežević Cvelbar je recimo izredna profesorica na Katedri za ekonomijo. V zadnjih treh letih je po podatkih Ekonomske fakultete dobila vsaj 20.727 evrov dodatkov. V imenu CPOEF je denimo sodelovala pri pisanju Strategije trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021 za ministrstvo za gospodarstvo, ki jo je vlada vlada sprejela oktobra 2017. Bila je vodja projekta pri pisanju Analize stateških turističnih tokov na destinaciji Kras z vključenim razvojnim in trženskim načrtom 2019–2024 za naročnik Javni zavod Komenski Kras, objavljena je bila avgusta 2018. In bila je vodja projekta pri pisanju Strategije razvoja turizma v Občini Žalec junija 2019. Knežević Cvelbarjeva je glede na podatke Erarja lani in letos od gospodarskega ministrstva dobila 3.275,39 evra, lani pa še dobrih 15 tisočakov od Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Nič pa od Ekonomske fakultete.

Kam gre vaš denar: pojasnila Ekonomske fakultete

Na Ekonomsko fakulteto oziroma direktorici CPOEF Moniki Lapanja smo 27. septembra poslali naslednja vprašanja:

Kdo in za koliko denarja dela na CPEF?

Naša vprašanja:

1. Kdo konkretno, kaj in za koliko denarja je opravljal študije, analize, načrte, izobraževanje, kupoprodajo, raziskave in ekspertize?

2. Kateri so predavatelji z EF in kaj predavajo?

3. Koliko plačila za opravljeno delo so prejeli v obdobju od leta 2016 do danes?

4. Kdo od profesorjev sodeluje pri študijah, analizah, načrtih, izobraževanju, ekspertizah ..., kaj so počeli in kolikšno je bilo plačilo za njihovo opravljeno delo?

5. Koliko plačila v obodbju od leta 2016 do danes so prejeli člani sveta CPOEF: prof. dr. Metka Tekavčič, predsednica, prof. dr. Tanja Dmitrović, prof. dr. Andreja Cirman, prof. dr. Nevenka Hrovatin?

6. So poleg UL in podjetij Kolektor group, BTC, Gorenje, Mercator in NLB lastnice CPOEF še druge pravne in fizične osebe?  

Zaenkrat smo dobili le pojasnila dekanje Metke Tekavčič med snemanjem pogovora za oddajo 24ur: lani je iz CPOEF dobila 10.623 evrov bruto, pravi.

30. septembra nam je Monika Lapanja odgovorila: ‘’Spoštovani, potrjujem prejem vprašanj. Vam pošljemo pojasnila znotraj zakonsko predvidenega roka. Hvala in LP, Monika Lapanja.’’

Odgovorov do danes nismo dobili. Ne v elektronski ne v fizični obliki. Seznam plač in dodatkov za leta 2016, 2017 in 2018, za katere smo zaprosili, so nam sicer kot edina fakulteta ljubljanske univerze poslali v kuverti s priporočeno pošto.

Odgovor Ekonomske fakultete smo prejeli po navadni pošti.
Odgovor Ekonomske fakultete smo prejeli po navadni pošti.FOTO: POP TV

Preberite še:

Profesorji na dodatkih: 11,8 milijona evrov si je v treh letih razdelilo 200 izbranih na ljubljanski univerzi

Profesorji na dodatkih: na čigave račune se je prelilo še 10,5 milijona evrov iz (monopolne) tržne dejavnosti?

dejstva, dodatki, izplačila, profesorji, ul