Dolgotrajna oskrba: milijoni so, kdaj bodo tudi storitve?

78-letni Andrej Bizant ne zmore več poskrbeti zase. Parkinsonova bolezen je v šestih letih zelo hitro napredovala. Tudi zato ga trikrat na teden obiščejo oskrbovalke Javnega zavoda Sotočje, ki v Medvodah izvaja pomoč na domu. "Trenutno imava pomoč pri tuširanju, pri osebni negi," pripoveduje njegova soproga Silva Bizant. "Za vse ostalo sem pa zaenkrat še kar sama. Težko, težko čakam dolgotrajno oskrbo. Dala sva tudi že vlogo. Imava pa tudi vlogo v domu, če sistem dolgotrajne oskrbe ne bo zaživel, bo mož pač moral v dom. Bolezen je zelo napredovala in res potrebuje 24-urno pomoč."

 "Če je treba, naredimo nego na postelji, umivanje glave, celega telesa, striženje nohtov, praznjenje katetra, mazanje, preoblačenje," pripoveduje oskrbovalka Andreja Bahovec. "Zraven pa sodi tudi pogovor, da motiviramo oskrbovance. Sicer veliko pomaga tudi soproga. To je zelo pomembno, da sodelujemo. Je pa veliko odvisno od tega, kako močan je Andrej."

Kljub temu da sta na Center za socialno delo oddala vlogo za dolgotrajno oskrbo na domu, zakonca Bizant zdaj čakata ocenjevalca, ki bo ovrednotil, do kakšne pomoči je Andrej upravičen. In nato odločbo o dolgotrajni oskrbi na domu. "Zelo težko čakam, kdaj bo to. To se res vleče predolgo," pripoveduje Silva Bizant.

Primer Andreja Bizanta še zdaleč ni osamljen. V Sloveniji je več kot 50 tisoč bolnikov z demenco, pripoveduje Štefanija Lukič Zlobec, predsednica Združenja za pomoč pri demenci Spominčica - Alzheimer Slovenija. "Dolgotrajna oskrba je za te bolnike več kot potrebna. Pri demenci je namreč večina bolnikov doma, v oskrbi družine. In do sedaj te družine praktično niso imele nobene podpore in pomoči."

Do konca avgusta so centri za socialno delo prejeli več kot tri tisoč vlog za dolgotrajno oskrbo na domu. Ob tem pa še 3462 vlog za oskrbovalce družinskega člana in 635 za e-oskrbo. 

A za zdaj izdajajo le odločbe za oskrbovalce družinskega člana, za te pravice imajo namreč vzpostavljen informacijski sistem. Do sredine avgusta so tako po podatkih Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije izdali 2.530 odločb za oskrbovalce družinskega člana in skoraj dva tisoč dopolnilnih odločb, v katerih so upravičencem dodeljene še pravice do e-oskrbe in storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti.

Za dolgotrajno oskrbo na domu pa centri za socialno delo odločb ne morejo izdajati, ker informacijskega sistema – pa čeprav vloge sprejemajo že od začetka junija – še kar ni. Zato naj bi zdaj odločbe po navodilu ministrstva za solidarno prihodnost začasno izdajali ročno. "Glede na obseg nalog, ki jih imajo centri, ti ne bodo zmogli opraviti svojega poslanstva," je jasna sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije Tatjana Milavec. "Tako da apeliram na ministrstvo za solidarno prihodnost, da pripravi sistem, ki bo deloval. Ljudje namreč čakajo."

Na posebnem računu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije se je sicer doslej iz prispevka za dolgotrajno oskrbo nabralo 55 milijonov evrov. A ker storitev oziroma zahtevkov še ni, zavod izvajalcem ni plačal še niti evra. 

Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac zagotavlja, da je informacijski sistem v fazi testiranja in bo deloval v kratkem. "Govorimo maksimalno o tednu, dveh," zatrjuje.

Čeprav centri za socialno delo odločb za dolgotrajno oskrbo na domu zdaj ne izdajajo, to ne pomeni, da so brez dela, pripoveduje Petra Boh, vodja službe za dolgotrajno oskrbo na CSD Ljubljana, ki pokriva 17 občin in skupaj več kot 450 tisoč prebivalcev. Na teden jih obišče približno 50 ljudi, vsaj trikrat toliko je klicev, doslej so prejeli dobrih 700 vlog za dolgotrajno oskrbo na domu."Trenutno nas je zaposlenih 12, od tega je devet svetovalcev za dolgotrajno oskrbo. Hodimo na teren, kjer izvajamo ocene upravičenosti, nato napišemo načrt priporočenih storitev." 

Tatjana Milavec je jasna: "Na centrih za socialno delo je premalo ocenjevalcev. Socialnih delavcev, ki imajo opravljena vsa usposabljanja, je nekaj več kot 50. Glede na število vlog, si lahko predstavljate, koliko dela je treba opraviti na terenu in koliko je še administrativnega dela. Zmanjkuje nam strokovnjakov, ki so usposobljeni, da lahko opravijo ocenjevanje na terenu." A minister Maljevac odgovarja: "Centri za socialno delo imajo ta trenutek 108 dodatnih zaposlitev za področje dolgotrajne oskrbe, to je 108 oseb, ki jih prej na centrih za socialno delo ni bilo in so ta trenutek zaposleni samo za področje dolgotrajne oskrbe."

V kolikšnem obsegu bodo ljudje storitev deležni v praksi, bo odvisno predvsem od zmogljivosti izvajalcev dolgotrajne oskrbe na domu. Doslej je po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje pogodbe s 36 izvajalci sklenilo 111 občin, med njimi štiri od petih največjih mestnih občin. 

Ob tem je ključno: nova pravica do dolgotrajne oskrbe na domu se ne izključuje s pomočjo na domu, zato bodo izvajalci še naprej izvajali tudi to. 

"Bomo videli, ko se bo dolgotrajna oskrba začela izvajati," pripoveduje Maja Rant, vodja socialnovarstvenih storitev v Javnem zavodu Sotočje Medvode. "Za določene storitve pri osnovnih opravilih, zdravstveni negi si bomo pomagali s kadrom iz pomoči na domu, jih prestavljali iz ene storitve v drugo. Ne vem pa, kako bomo zagotavljali kader za storitve ohranjanja samostojnosti. Ker nimamo še nobene odločbe, ne vemo, kakšne uporabnike bomo dobili, koliko ur pomoči bodo potrebovali. Zato v tem trenutku ne moremo zaposliti enega fizioterapevta, ker ne vemo, kaj bo delal, koliko bo delal." 

In kaj torej svetujejo ljudem? "Mi svetujemo, naj vložijo vlogo, da dobijo odločbo in vidijo, v katero kategorijo oskrbe bodo uvrščeni," pojasnjuje Maja Rant. "Obenem pa svetuje, naj pomoč na domu vseeno obdržijo, ker smo tukaj mi veliko bolj fleksibilni. Ure lahko povečamo z danes na jutri. Pri dolgotrajni oskrbi bo pa ta postopek precej daljši."

Že kmalu bodo lahko iz socialnovarstvenih zavodov na centre za socialno delo pošiljali soglasja za prevedbe iz institucionalnega varstva v dolgotrajno oskrbo v instituciji. 1. decembra začne namreč veljati še pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji. Ker pričakujejo več kot 20 tisoč soglasij, utegne biti to težava. "Za obstoječe stanovalce nas skrbi, da ne bodo pravočasno prevedeni v sistem dolgotrajne oskrbe," opozarja sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Denis Sahernik. "V trenutku bi morali namreč centri za socialno delo, kjer vemo, da imajo kadrovske težave, izdati 20 tisoč odločb in to v pravem roku. Potem morajo še domovi podpisati dogovore s stanovalci. Naša bojazen je: če to ne bo narejeno v ustreznem roku, stanovalci 1. decembra ne bodo mogli uveljaviti pravice do dolgotrajne oskrbe. Posledično to pomeni, da bodo plačevali bistveno več, kot plačujejo danes. Ne po lastni krivdi."

Temu pritrjuje tudi Tatjana Milavec. "Ljudje, ki bodo podali soglasje, ostanejo brez dodatka za pomoč in postrežbo. Plačujejo pač tisti hotelski del, a ne vedo, kakšne bodo cene. V trenutnem obstoječem sistemu pa vedo, kaj dobijo, vedo, do česa so upravičeni. Zato je zelo pomembno, da ministrstvo ljudem zelo jasno pove, kaj pomeni zdajšnji sistem, kakšen je strošek in kaj pomeni sistem dolgotrajne oskrbe. Danes tega ne vemo."

Simon Maljevac medtem zagotavlja, da bo sistem dolgotrajne oskrbe v institucijah uspešno zaživel. "Mislim, da nam bo uspelo do 1. decembra prevesti vse stanovalce v domovih, tako da pričakujem, da se bodo ljudje lahko veselili informacije o nižjih cenah. Osebe, ki so trenutno v domovih, bodo že v fazi prevedbe seznanjene s cenami. Vedeli bodo, koliko plačujejo ta trenutek in koliko bi plačevali po sistemu dolgotrajne oskrbe."

Denis Sahernik pa opozarja še na kadrovsko problematiko v domovih za starejše. Zato so predlagali 20-odstotni dodatek na plače zaposlenih v panogi dolgotrajne oskrbe. "Če država ne bo korenito ukrepala, ustrezno sprejela nekih konkretnih rešitev na kadrovskem področju izvajalcev dolgotrajne oskrbe, ne bo kadra in ne bodo uspeli stanovalcem zagotoviti storitev v takšnem obsegu, kot jim po odločbi pripada." Tudi v skupnosti si želijo, da sistem zaživi. "Ampak za to moramo imeti vse odgovore, da lahko ustrezno pripravimo. V nasprotnem primeru bo to šlamparija, splavaj, kakor veš in znaš."