Dolgotrajna oskrba: 'Obstaja možnost zlorab in družinskih stisk'

Prva pravica, pravica do oskrbovalca družinskega člana, se je po zakonu začela izvajati 1. januarja 2024. A se je zaradi zamud pri vzpostavljanju informacijskega sistema že tam zapletalo. Odločbe so namreč centri za socialno delo začeli izdajati z večmesečnim zamikom. "Zdaj stvari nekako tečejo," pripoveduje sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije Tatjana Milavec. "Imeli smo že družinske pomočnike, imeli smo izkušnje, tako da centri za socialno delo odločbe izdajajo." Doslej so izdali 2530 odločb za oskrbovalca družinskega člana in še 1735 dopolnilnih odločb, v katerih so upravičencem dodeljene še pravice do e-oskrbe in storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti.

Od 1. julija so lahko oskrbovalci družinskega člana tudi upokojenci. Tudi ti so upravičeni do plačila v višini 1,2-kratnika minimalne plače, če skrbijo za enega družinskega člana. Ob tem pa tri leta prejemajo še 40 odstotkov svoje pokojnine, po tem pa 20 odstotkov. 

Druga ključna pravica, ki je začela veljati 1. julija letos, je pravica do dolgotrajne oskrbe na domu. A za zdaj le na papirju. Ker centri za socialno delo nimajo informacijskega sistema, odločb ne morejo izdajati. 

Brez odgovora sta za zdaj tudi zakonca Bizant iz Medvod. Vlogo za dolgotrajno oskrbo na domu sta vložila, ker Andrej Bizant zaradi Parkinsonove bolezni zase ne more več skrbeti. "Kontaktirala sem uslužbenke centra za socialno delo, vse so mi razložile, več pa ne morejo," pripoveduje njegova soproga Silva Bizant. "Vloga je bila popolna, zdaj čakamo komisijo, da pride in oceni moževo stanje, da torej vidimo, v katero kategorijo ga bodo uvrstili. To se res vleče predolgo."

Centri za socialno delo bodo sicer upravičenca uvrstili v eno od petih kategorij. Na osnovi odločbe pa se bodo upravičenci nato obrnili na izvajalca dolgotrajne oskrbe v občini, s katerim bodo sklenili osebni načrt oziroma pogodbo. 

"Ljudje nas veliko sprašujejo," pripoveduje Maja Rant, vodja socialnovarstvenih storitev Javnega zavoda Sotočje Medvode. "Kar vemo, jim odgovorimo, sicer pa jih usmerimo na center za socialno delo, na vstopno točko v Ljubljano."

Izvajalci, ki sicer že zdaj težko izvajajo pomoč na domu, bodo torej po novem nudili še dolgotrajno oskrbo na domu. Ker se storitvi ne izključujeta, bo namreč upravičenec lahko koristil obe hkrati. "Eni potrebujejo nego, eni pospravljanje. Večinoma pa je ogromno pogovora. Ljudem manjka pogovora," pripoveduje Andreja Bahovec, oskrbovalka Javnega zavoda Sotočje.

Dolgotrajno oskrbo na domu nestrpno čakajo tudi bolniki z demenco in njihovi svojci, je jasna Štefanija Lukič Zlobec, predsednica Združenja za pomoč pri demenci Spominčica - Alzheimer Slovenija. "Svojci nas kličejo, postopki so dolgotrajni, ljudje se ne znajdejo povsem. Mi sodelujemo s centri za socialno delo, organiziramo tudi izobraževanja za centre, kjer so vstopne točke za dolgotrajno oskrbo. Pri demenci je namreč zelo pomembno, da ocenjevalci bolnike prepoznajo."

Po oceni ministrstva za dolgotrajno oskrbo bo letos vlogo za dolgotrajno oskrbo na domu vložilo 13 tisoč ljudi. Da zanimanje je, pritrjuje Petra Boh, vodja službe za dolgotrajno oskrbo CSD Ljubljana. "Na teden nas obišče približno 50 ljudi. Bodisi prinesejo vloge bodisi nas sprašujejo, kaj bi pa jaz lahko dobil? Mi jim potem pomagamo izpolniti vloge, razložimo jim vse pravice."

1. decembra se obetajo spremembe tudi za vse tiste, ki so v domovih za starejše. Teh je več kot 20 tisoč. Tedaj bo namreč na voljo tudi pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji. Vlogo za uveljavljanje teh pravic je od 1. novembra mogoče oddati na pristojni vstopni točki.

Vsi, ki bodo 1. decembra v domovih za starejše občane, bodo samodejno prevedeni v eno od kategorij dolgotrajne oskrbe. 

Največja sprememba pa bo zanje tudi finančna. Socialna oskrba bo namreč po novem krita iz javnih sredstev, stanovalci bodo tako plačevali le še tako imenovani hotelski del, stroške nastanitve, prehrane in druge osnovne življenjske stroške, ki bi jih imeli, če bi živeli doma. Minister za solidarno prihodnost Simon Malejevac zagotavlja, da se bodo cene na položnicah v domovih za starejše zato občutno znižale, saj nikjer ne bo treba plačevati več, kot znaša zagotovljena pokojnina, kar je trenutno 781,94 evra.

Stanovalci v domovih za starejše bodo sicer morali podpisati soglasje za prevedbo v dolgotrajno oskrbo. In to utegne biti težava, opozarja Tatjana Milavec, sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije. "Marsikdo tega sam ne more storiti, nima skrbnika, nima pooblaščenca. Tukaj si prizadevamo poiskati sistemsko rešitev. Apeliramo na odločevalce, naj pripravijo postopke na način, da bodo blizu ljudem."

A težava je kader, opozarja Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. "Če država ne bo korenito ukrepala, ne bo kadra in stanovalcem ne bodo mogli zagotavljati storitev v takem obsegu, kot jim bo po odločbi pripadalo." Ljudje se bodo po njegovem mnenju zato odločali za denarne prejemke in si bodo storitev morali poiskati sami na sivem trgu. "Tam pa kakovost in varnost nista zagotovljeni, zato je velika možnost, da bo prihajalo do zlorab in družinskih stisk."

Če upravičencem pomoči, ki jim pripada, ne bo mogoče zagotoviti takoj, se bodo od 1. decembra naprej lahko odločili za denarni prejemek. Višina bo odvisna od kategorije upravičenosti, ki jo bo posameznik pridobil glede na svoje potrebe. Znašal bo od 89 do 491 evrov mesečno. 

Simon Maljevac odgovarja, da se kadrovskih težav zaveda, a zagotavlja, da so z analizami to predvideli in da bo kadra dovolj. "Tako kot postopoma rastejo pravice, postopoma rastejo tudi uporabniki in uporabnice. Na ta način tudi sami izvajalci načrtujejo nove kadre. Že v fazi priprave smo z Inštitutom Republike Slovenije za socialno varstvo naredili analizo, ki je pregledala, koliko oskrbovancev lahko pričakujemo na posamezno občino in ocene, koliko uporabnikov bo v sistemu v prihodnjih letih. Ne delamo na suho, delamo na podlagi analiz." 

Iz obveznega prispevka za dolgotrajno oskrbo naj bi se letos nateklo dobrih 250 milijonov evrov, porabili pa naj bi – sporočajo iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije – 172 milijonov. Največ, 112 milijonov, za financiranje dodatka za pomoč in postrežbo. 36,8 milijona evrov pa za sofinanciranje dodanih stroškov dela izvajalcem dolgotrajne oskrbe zaradi plačne reforme v javnem sektorju in dodatnih kadrov.

K zbranim sredstvom bo država vsako leto primaknila še do 190 milijonov evrov. Če vsota zbranih prispevkov in proračunskih sredstev ne bo zadoščala, zakon o dolgotrajni oskrbi po letu 2028 predvideva možnost uvedbe doplačil v višini deset oziroma 20 odstotkov.