Donosen državni posel članu svetovalne skupine kirurgu Bitencu

715 tisoč evrov za 47.655 testov

47.655 testov je od 22. decembra do 13. januarja opravil Zdravstveni zavod Zdravje v lasti kirurga Marka Bitenca. Za vsak hitri test v okviru množičnega testiranja država izvajalcu plača 15 evrov, kar pomeni, da je Bitenc doslej opravil za 715 tisoč evrov testiranj. In koliko je od tega zaslužil? Kot trdijo naši viri, ki so imeli mobilne enote, a se vsi po vrsti zaradi pritiskov in strahu nikakor ne želijo izpostaviti, je strošek na bris okoli pet evrov, "kar pomeni, da so zaslužki megalomanski, 10 evrov na test". To trdijo na podlagi predračunov za vse od osebne varovalne opreme do najema šotorov, ki jih hranimo v uredništvu.

Konkretno pa nam to ponazorijo z izračunom na primeru, če je na dan testiranih okoli 200 ljudi. Diplomirana medicinska sestra/zdravstvenik ali zdravnica/zdravnik prejme največ 4 evre za bris, po vsej verjetnosti manj, zaščitna oprema – plašči, maske, kapa, vizir, rokavice znašajo okoli 15 evrov na dan, prevoz do mesta testiranja pa okoli 20 evrov. Ti stroški se v množici testov porazdelijo na kakšnih 15 centov na test, "zato lahko trdimo, da stroški ne presegajo petih evrov na en test. Začetna investicija je še informacijski sistem za okoli pet tisočakov, kar je zalogaj le, če ne testiraš ogromno".

Če to drži, bi Bitenc doslej zaslužil že 476 tisoč evrov. A Bitenc pravi, "to je nemogoče, natančnega razreza stroškov še nimamo, še danes ga dela pet ljudi, to je izjemen zalogaj in ogromno stroškov, jaz tudi dobro plačam zaposlene, zato smo se sploh uspeli tako hitro organizirati. Bom vesel, če bom od testa zaslužil 2 oziroma 2,5 evra." Plačila zaposlenim pa ne razkrije, ker da je to poslovna skrivnost. Če bo njegov zaslužek znašal res le 2,5 evra, bi to doslej pomenilo 120 tisoč evrov. 

Strošek šotora z dvema točkama za testiranje le 2,5 evra na dan

A, kot trdijo naši viri, "zaslužek bo gotovo nekajkrat višji", navedbe podkrepijo s konkretnim primerom stroška najema šotorov. Trimesečni najem osmih šotorov z vso opremo znaša 1800 evrov, kar je 225 evrov na šotor. Enomesečni najem šotora torej stane 75 evrov, enotedenski 18,75, dnevni pa 2,5 evra. V teh šotorih lahko zaradi velikosti testirata dve osebi. 

Drugega januarja, ko je mejni prehod Obrežje obiskala ekipa 24ur, je bila gneča za testiranje izjemna. Dolge kolone vozil za prehod meje, dolge kolone ljudi, ki so čakali na hitri test. Samo do 18. ure so na vseh petih mejnih prehodih (Obrežje, Gruškovje, Metlika, Središče ob Dravi in Jelšane) opravili 1826 testov. Zanje bo država Bitenčevemu Zdravstvenemu zavodu Zdravje plačala 27.390 evrov, stroškov z najemi šotorov so na petih prehodih, če so najeli po dva za prehod, na primeru predračuna naših virov imeli za 25 evrov. 

Bitenčevi so na petih mejnih prehodih in letališču Brnik testirali od 2. do 8. januarja, opravili pa več kot 20 tisoč brisov, kar potrdi tudi Bitenc. To bo državo stalo več kot 300 tisočakov. Stroški za najem šotorov na podlagi predračuna, ki ga hranimo, ob predpostavki, da so za vseh pet mejnih prehodov najeli po dva šotora, ne bi smeli preseči 200 evrov. 

Kako visok strošek so zdravstveni delavci, ki jemljejo brise? V osmih urah lahko ena diplomirana medicinska sestra/diplomirani zdravstvenik ali zdravnik/zdravnica opravi 600 testov na lokaciji, kjer je frekvenca ljudi velika, pojasnijo naši viri. Če je ta oseba testirala pet dni in bila po testu plačana denimo dva evra (v našem izračunu smo dali celo 4 evre), je to kar šest tisočakov na delovni teden. Tudi, če je na dan denimo opravila le 100 testov in delala pet dni, na test pa je bila plačana dva evra, njen zaslužek znaša tisočaka na teden, kar je skorajda njena mesečna plača v javni bolnišnici oziroma zdravstvenem domu. Iz tega gre sklepati, da zdravstveni delavci zagotovo niso plačani več od štirih evrov na bris.

To sta zgolj dva primera, s katerima smo želeli podkrepiti izračun stroškov in zaslužka, saj nam na ministrstvu za zdravje kljub prošnji, naj nam konkretno pojasnijo, kako so določili strukturo cene, konkretnega odgovora niso posredovali. "Cena vključuje strošek dela mobilnega tima, osebno varovalno opremo za mobilni tim, prevozne stroške, stroške vzpostavitve informacijskih povezav ter druge stroške, povezane s testiranjem v odvisnosti od lokacije (npr. šotor ali kontejner ter drugo potrebno opremo)."

Veliki zaslužki naključje ali posledica notranjih informacij?

Kaj je tu spornega? So veliki zaslužki naključje? Kirurg Marko Bitenc je član strokovne svetovalne skupine na ministrstvu za zdravje za zajezitev in obvladovanje epidemije covida-19, ki jo vodi Bojana Beović. Je torej človek, ki ima informacije. Mar ne gre za konflikt interesov, da se nekdo, ki je član strokovne svetovalne skupine in ima informacije veliko prej od konkurence, torej se lahko logistično in organizacijsko pripravi vnaprej, sploh prijavi na poziv in je celo izbran? 

Bitenc v tem ne vidi popolnoma nič spornega. "Odločitev o množičnem testiranju je prišla iz politike, strokovna svetovalna skupina je vselej razpravljala le o strokovnih vprašanjih in odgovarjala na vprašanja politike, nikoli pa kreirala odločitev. Nisem imel popolnoma nobenih notranjih informacij, zato ne vem, zakaj se ne bi smeli odzvati na javni poziv. Če mi ne bi te potrebe testiranja zaznali že v prvem valu, ko smo se organizirali in povezali z Avant carom, ki posojajo avtomobile za mobilne enote, torej imamo že utečen sistem, se mi nikakor ne bi uspeli organizirati v tako kratkem času, saj je to enormen zalogaj."

Bitenc je sicer ministrstvu za zdravje prijavil 30 ekip, kar je dvakrat več kot prvi zasledovalec, večina je prijavila ekipo, ali dve. 

A kot pravi Bitenc, so se ekipno še okrepili, v resnici je testiralo 50 ekip, ob tem pa še enkrat poudari, da ni imel notranjih informacij o tem, kako, kdaj, kje bodo izvajali množično testiranje, da o tem niso razpravljali na strokovni skupini, da je celo sam, enako kot velik del stroke, imel pomisleke glede množičnega testiranja, zato ne vidi razloga, da bi se moral iz česarkoli izločiti. 

V prvem tednu množičnega testiranja, od 22. do 31. decembra lani, je Bitenčev Zdravstveni zavod Zdravje opravil 27.290 testov, kar je po podatkih ministrstva za zdravje celo več kot preostalih 45 izvajalcev skupaj, ki so jih 25.074. 

Na ministrstvu opozarjajo, "obstaja možnost, da podatek ni zaveden, saj določeni izvajalci (tisti v javni mreži) namreč lahko posredujejo testiranja tako pod šifro testiranj za pacienta kot pod šifro množičnega testiranja, zato se morebitni napačni vnosi pri teh izvajalcih ne dajo zaznati".

Kdo je določil, kje kdo testira, skrivnost

Število testov in posledično zaslužek je bil seveda odvisen od tega, kje je kdo testiral. Če si denimo v Ljubljani, kjer so se vile dolge vrste, je drugače, kot če si nekje na deželi, kjer je frekvenca ljudi avtomatično manjša. Kako je MZ izbranim izvajalcem določil lokacije, kje torej kdo izvaja testiranje, je bilo naše vprašanje ministrstvu, a jasnega odgovora nismo dobili. "Tisti, ki so izpolnjevali pogoje in so imeli na razpolago proste kapacitete, so glede na sporočene potrebe županov izvajali testiranje v posameznih občinah." Kdo je določil, kje kdo testira, je, kot kaže, skrivnost. 

Bitenc je na vrhu tudi v januarju, ko je ministrstvo način množičnega testiranja spremenilo in ga lahko izvajajo le javni zdravstveni zavodi, socialnovarstveni zavodi in koncesionarji. Od 55 izvajalcev v januarju, ki nam jih je posredovalo ministrstvo, je Bitenčev Zdravstveni zavod Zdravje edini, ki ni zdravstveni dom in je koncesionar, naredil pa je daleč največ testov – 20.365 ali štirikrat več od drugega izvajalca, Osnovnega zdravstva Gorenjske, to je zdravstvenih domov na Gorenjskem. 

Bitenc pojasni, da gre za številko testiranj z meje s Hrvaško. "Ministrstvo za notranje zadeve nas je celo samo poklicalo, če bi se lahko organizirali in testirali na mejah 24 ur na dan, saj tega ni mogel zagotoviti noben zdravstveni dom. Enako so se na nas obrnili tudi na Letališču Brnik. Organizirali smo se v 24 urah in nato prvi teden januarja 24 ur na dan zagotavljali testiranje v zelo zahtevnih pogojih na meji."

Od prejšnjega tedna vnovič testirajo v Medicinskem centru Ljubljana v Vilharjevem podhodu, to je na sedežu Bitenčevega Zdravstvenega zavoda Zdravje in Kirurgije Bitenc. Bitenc pravi, da so se zato odločili, ker so videli množice ljudi na Kodeljevem, zato zdaj na ploščadi ob centru testirajo trikrat tedensko tri ure po sistemu "walk in". Ob tem Bitenc glede plačila opozori: "Če ne gre za mobilno enoto, od prvega januarja ministrstvo en test plača osem evrov in ne več 15 evrov, kot je to veljalo še decembra, ko sta bili ceni mobilne enote ali sedeža izvajalca izenačeni."

Na ministrstvu za zdravje na naše vprašanje, ali bodo množična testiranja nadaljevali, na kakšen način, kdo, kje, koliko ... odgovorijo le: "Načrtujemo nadaljevanje izvajanja množičnega testiranja."

In še enkrat več ne razkrijejo, kdaj bo objavljen, če sploh, nov razpis za nakup hitrih testov, koliko testov bo Slovenija kupila prek skupnega evropskega naročila in koliko jih bo dobila v dar iz Bruslja. Kot smo razkrili, naj bi jih vsaj sto tisoč podarila Evropska komisija, pri čemer se postavlja vprašanje, ali bi Slovenija lahko iztržila več, saj Evropska komisija med članice deli 20 milijonov testov.

"Zaradi interesa javnega naročila in postopka pogajanja vam dodatnih podrobnosti v zvezi z naročilom v tem trenutku ne moremo posredovati."

Kdo je Marko Bitenc in zakaj ima takšen vpliv? 

Torakalni kirurg Marko Bitenc je človek z bogato kariero – zdravniško, funkcionarsko, poslovno, civilnodružbeno, politično sodi v krog SDS, poudari pa, da ni bil nikoli član ne SDS-a ne katere koli druge stranke. 

Bitenc je lastnik in direktor Kirurgije Bitenc, Zdravstvenega zavoda Zdravje (ZZ Zdravje) in Hiše zdravja. Vsa podjetja ima registrirana na naslovu Vilharjev podhod 1, kjer je Medicinski center Ljubljana (MCL). Bitenc sicer operira v bolnišnici Golnik, kjer njegova Kirurgija Bitenc najema operacijske dvorane.

Zraven ni torej le zdaj, v tretji Janševi vladi, ko si je med drugim skupaj s takratnim ministrom za zdravje in gospodarskim ministrom na Brniku ogledoval prvo Pečečnikovo pošiljko zaščitne opreme, bil je že v prvi Janševi vladi, ko je bil svetovalec ministra za zdravje Andreja Bručana. Minister Bručan mu je kar brez razpisa podelil koncesijo. Bručan se je tudi zaradi tega moral braniti v interpelaciji in predkazenskem postopku. 

Ko smo pobrskali po arhivu, smo na naši spletni strani 24ur.com naleteli na izjave Mića Mrkaića, takratnega svetovalca vlade za reforme na področju zdravstva. Podelitev koncesije je bila za Mrkaića sporna zato, ker je Bitenc koncesijo dobil na račun Kliničnega centra, ki ni zasebni zavod, ravnanje ministra pa je označil kot "bručanizacijo" zdravstvenega sistema. "Kirurg Bitenc je tudi član nadzornega sveta Kliničnega centra in je kot tak vplival tudi na dajanje koncesije samemu sebi." 

Bitenc ni bil le svetovalec ministra, ampak tudi član strokovnega sveta SDS za zdravstvo. "Le nekajkrat sem bil vabljen na razprave odbora za zdravstvo SDS kot zunanji nestrankarski član. Vabile so me tudi druge stranke."

Bitenčev imperij posledica odločitve prve Janševe vlade?

Bi imel Bitenc danes takšen imperij brez takratne odločilne koncesije, ki je bila bržkone prelomna za njegovo poslovno pot? Bitenc vsako leto beleži višje prihodke, leto 2019 je Kirurgija Bitenc končala z dobrimi petimi milijoni evrov in z 242 tisočaki dobička, od Zavoda za zdravstveno zavarovanje pa so lani prejeli kar 4,3 milijona evrov, od tega dober milijon Zdravstveni zavod Zdravje, ki množično testira.

Imperij bo še rasel. Konec prihodnjega leta bo Bitenc na Golniku zgradil bolnišnico, investicija je ocenjena na 10 milijonov evrov. Kirurška bolnišnica bo imela tri operacijske dvorane, 10 postelj intenzivne terapije in 40 postelj na bolnišničnem oddelku. Želel je zgraditi še dom starejših za 150 oskrbovancev, a se je izkazalo, da je zemljišče s 5400 kvadrati, ki ga je kupil na dražbi od države, za oboje premajhno, poudari Bitenc. "Upamo, da bomo uspeli priti do evropskih nepovratnih sredstev, ni pa investicija odvisna od tega, investicijo bom sicer financiral sam s krediti."

Bitenc je človek funkcij. Dva mandata je bil predsednik Zdravniške zbornice Slovenije, od leta 2016 do 2018 je bil tudi predsednik skupščine Zdravniške zbornice, je tudi predsednik sekcije torakalnih kirurgov Slovenskega zdravniškega društva, bil je član Zdravstvenega sveta pri ministrstvu za zdravje, aktiven je po strokovnih združenjih v tujini. V javnosti pa vzbuja zanimanje tudi za zaradi funkcije prvega moža prostozidarjev oziroma uradno je Veliki mojster Velike lože Slovenije, skrivnostne in enigmatične združbe.

Prilagajanje oziroma spreminjanje pogojev za množično testiranje

23. decembra je ministrstvo za zdravje izdalo sklep o izbiri 52 izvajalcev zdravstvene dejavnosti za sodelovanje okoli 130 mobilnih timov pri izvedbi množičnega testiranja prebivalstva. Ministrstvo je pred tem namreč izvedlo javni poziv za izbiro izvajalcev. Zapisali so, da ta sklep "začne veljati z dnem podpisa in velja do 31. marca 2021 z možnostjo podaljšanja".

Čez teden dni, 30. decembra, sledi sprememba. Veljavnost sklepa so skrajšali za 3 mesece, z 31. marca 2021 na 31. december 2020. Razlog? Nov način izvajanja množičnega testiranja.

Minister za zdravje je nato 4. januarja s sklepom imenoval izvajalce, to so javni zdravstveni zavodi, socialnovarstveni zavodi in koncesionarji. "Po Uredbi za presejalne programe so avtomatsko vključeni vsi izvajalci zdravstvene dejavnosti, na podlagi razpisa (če bo) pa tudi drugi izvajalci zdravstvene dejavnosti."

Izvajalci mobilnih enot: "Spremembe so spet pisane na kožo Bitencu. To je bil šok, mi smo bili pripravljeni za tri mesece, finančno, logistično, organizirali smo time diplomiranih medicinskih sester, potem pa smo posel zaključili v enem tednu, ker se je nekdo tako odločil."