Dovolilnica ali globa? Stanovalci vztrajajo: to so naša parkirišča

Parkiranje v Ljubljani je od ponedeljka občutno, kar 30 odstotkov dražje. Za uro parkiranja na mestnih ulicah v najdražji coni, v središču mesta, je treba odšteti en evro in 70 centov, v drugi coni en evro, v tretji 70 centov. Spreminja se tudi čas obračunavanja parkirnine, po novem jo bo treba plačevati med 6. in 22. uro. Nočno parkiranje po novem ni več brezplačno, pač pa stane dva evra.

Višje so tudi cene parkiranja na parkiriščih za osebna in bivalna vozila, v parkirnih hišah ter kazni za parkiranje brez plačila.

Od začetka tedna je parkiranje plačljivo tudi na javnih površinah na območju naselja Galjevica 2 in Štepanjskega naselja. In tam so na nogah. Ker gre za najgosteje poseljen del Slovenije, parkirišč kronično primanjkuje že leta. Težave so, pripovedujejo prebivalci zlasti v popoldanskih in večernih urah. "Čez dan, nekje do šeste ure popoldne, sploh ni nobenih težav," pripoveduje Klemen Fajs. "Po šesti se začnejo parkirna mesta polniti, po osmi se začne parkiranje na zelenicah." Temu prikimava tudi Marko Puškarič. "Največja težava je zvečer oziroma v popoldanskem času, ko se polnijo okoliški športni centri, ko prihajajo stanovalci domov ali pa kadar so kakšni dogodki na šoli."

Župan Zoran Janković sicer zagotavlja, da se bo situacija prav zaradi spremenjenega režima bistveno izboljšala. Nova ureditev naj bi po njegovem namreč od parkiranja na teh območjih odvrnila zlasti t. i. dnevne migrante. "Jaz sem trdno prepričan, da bo približno 25 odstotkov več parkirnih mest na razpolago za stanovalce," je zatrdil že pred časom. Stanovalci lahko sicer pridobijo dovolilnice, ki so do konca junija brezplačne.

A stanovalci so prepričani, da nov režim situacije ne bo rešil. "Štepanjčani temu nasprotujemo, ker gre za parkirišča, ki pripadajo stanovalcem," pojasnjuje Puškarič. "Za eno parkirišče je sodišče že odločilo, da je naše. Za ostala bo slej ko prej tudi. In zato menim, da ni prav, da se na teh zemljiščih za nas računa parkirnino."

Janković zatrjuje, da to, kdo je lastnik parkirišč, zanj ni pomembno. "Jaz nimam nobenega problema, če sodišče vsa parkirišča prisodi stanovalcem in potem sami skrbijo za ta del. Zaradi mene lahko postavijo tudi rampo. Ampak kljub temu nima nihče pravice parkirati na dovoznih poteh, pešpoteh, pločnikih, zelenicah. To bomo nesporno kaznovali.

Ljubljanski župan sicer stanovalcem obljublja dialog, že v kratkem naj bi naselje tudi obiskal. "Ja, obljublja dialog, ampak malo pozno," je kritičen Puškarič. "Najprej postavi parkomate, potem pa obljublja dialog. Dialog bi moral biti prej, preden se posega v ta zemljišča." Fajs pa dodaja: "Zdi se mi, da občina na stanovalce bolj gleda kot na strošek ali vir prihodka, kot pa na tvorce skupnosti, ki tukaj živi. Ampak ostajamo odprti za to, da skupaj rešimo to vprašanje tako, da bo mesto dejansko služilo nam, ne pa da se bomo morali mi prilagajati diktatu tega, kar je dobro za Mestno občino Ljubljana."

Na občini sicer, kot izpostavlja vodja Službe za lokalno samoupravo MOL Jera Grobelnik, podobne ukrepe kot v Štepanjskem naselju načrtujejo tudi v drugih soseskah. "Šli bomo takorekoč v vse soseske v Ljubljani," pojasnjuje. "Osnova te naše odločitve je v prvi vrsti zaščita zelenic, intervencijskih poti, varnih poti za najranljivejše prebivalce, torej najmlajše, najstarejše. Hkrati pa poskrbeti za kakovost bivanja občanov določene lokacije. Umakniti tranzitni promet, dnevne migracije, službena vozila, da bi občani lažje prišli do svojih parkirnih mest."

V drugem največjem slovenskem mestu, Mariboru, ura parkiranja na večini lokacij ob občinskih cestah stane en evro, ponekod 60 centov, najdražja je na Slomškovem trgu v samem središču mesta - 1,7 evra. Na javnih parkiriščih ura parkiranja stane 1,5 evra.

V Celju v t. i. modri coni boste za uro parkiranja odšteli en evro, v II. coni polovico manj.

Na Obali, v Piranu, je ponekod prva ura parkiranja zastonj, sicer pa stane od enega pa vse do štirih oz. šestih, odvisno, ali tam parkirate v sezoni ali ne.

In še en turistični biser - Bled: tudi tukaj je ponekod prva ura brezplačna. Sicer pa stane dva evra in pol oz. štiri evre in pol, odvisno od lokacije parkirišča.

Ker se s pomanjkanjem parkirnih mest soočajo domala vsa večja mesta, ni presenečenje, da vrtoglave vrednosti dosegajo garaže. Ponekod v prestolnici je treba zanje odšteti celo več kot 40 tisoč evrov. "Zanimanje je res veliko," pojasnjuje Dušan Lazar, lastnik in direktor franšize Century 21 za Slovenijo in Hrvaško. "Prodajali smo že garažne bokse za 45 tisoč evrov. Eno garažo smo lani prodali za 50 tisoč evrov v Rožni dolini. To se prodaja in celo vedno bolj."

Nič neobičajnega ni, da je garaža v večjem slovenskem mestu vredna vsaj toliko kot avtomobil, ki naj bi bil tam parkiran. V zadnjem desetletju so se cene več kot podvojile. Rast je bila, pojasnjuje Lazar, ponekod celo hitrejša kot rast cen stanovanj. "Ja, v zadnjih 10 letih je bila rast že skoraj 200-odstotna. Na kvadratni meter in na ceno je torej garaža dobra investicija."

Tudi pri prodaji stanovanja garaže oz. parkirna mesta igrajo pomembno vlogo. "Stanovanje, ki nima lastniškega parkirnega mesta ali mesta, kjer boš zagotovo lahko parkiral, se veliko težje proda in tudi cena je nižja," pripoveduje Lazar. Nič drugače ni pri oddajanju. "Če so parkirišča del stanovanja, se takoj odda. Če pa oddajaš stanovanje brez parkirnega mesta, je pa lahko cena tudi 10, 15 odstotkov nižja."

Kako torej urediti parkirni kaos? Prva reakcija, pojasnjuje Marko Peterlin z Inštituta za politike prostora, je gradnja novih parkirišč in parkirnih hiš. "Toda to je zelo draga rešitev. Nobene logike ni, da bi se to počelo na javne stroške. Obenem pa lahko to spodbudi še večjo uporabo avtomobilov, kar ima toliko drugih negativnih učinkov za mesta, da si tega ne želimo."

Prestolnica je, ko gre za urejanje parkirnih območij, sicer specifična, še pojasnjuje Peterlin. Vsak dan se namreč v Ljubljano na delo pripelje več kot 140 tisoč ljudi. "To pomeni več kot 100 tisoč avtomobilov. In če si predstavljamo, da en avto zasede za eno sobo prostora plus še vse ceste okrog, je to neznanska potrata prostora. In to je prostor, ki je dragocen, ki je drag in si ga mesto težko privošči."

Rešitev je, tako Peterlin, zlasti v dobrem javnem prevozu. "Dobre regionalne železnice, da se kapaciteta na regionalnem javnem prometu bistveno izboljša. Danes ga lahko uporabi le deset odstotkov dnevnih migrantov."