Družina na svoji zemlji zaradi daljnovoda ne more graditi

Vesna Junger s Koroške si je želela podedovano hišo s partnerjem spremeniti v dom za svojo družino. Hiša je bila zgrajena leta 1922 in ima za družino velik pomen, v njej je do svojega 90. leta živela njena teta, znana šivilja v domačem kraju. Družina se je na lokacijo močno navezala. "Daje nam neko energijo, družinsko vez, ki jo nekako želim in mislim, da jo že prenašam tudi na svoje vnuke," pojasnjuje Vesna Junger. Vendar so načrti družine trčili ob energetsko infrastrukturo, ob daljnovod. Hiša na tem mestu stoji že več kot stoletje. Država je daljnovod čez parcelo napela leta 1967, torej desetletja potem, ko so predniki Vesne Junger v hiši že prebivali. Odškodnina za služnost ob izgradnji daljnovoda ni bila urejena, niti ni bila plačana odškodnina.

Težave so se stopnjevale s spremembami zakonodaje. Po vedenju Vesne Junger se je leta 2008 varovalni pas daljnovoda razširil s 24 na 40 metrov, s čimer se je hiša, oddaljena 27 metrov, znašla v območju strogih omejitev. "Zakon nam prepoveduje popolnoma kakršnokoli gradnjo, dozidavo, spremembo na tej stari dotrajani hiši, ki potrebuje obnovo," opozarja lastnica. Družina si je prizadevala vsaj za minimalen dvig strehe za 80 centimetrov, da bi uredili mansardo za otroke, a so bili vsi predlogi zavrnjeni. "Na naši lokaciji lahko zgradimo skedenj, garažo, sušilnico, nikakor pa ne hiše," dodaja Jungerjeva. Poudarja absurdnost situacije, saj so bili na lokaciji prvi, a zakonodaja tega ne upošteva. "Daljnovod za dobro nas vseh je bil postavljen, ker pač potrebujemo energijo, mi pa potrebujemo hišo."

Vesna Junger se je obrnila na ELES po tem, ko so na upravni enoti ob vložitvi dokumentacije za gradbeno dovoljenje ugotovili, da za prenovo in dozidavo hiše potrebujejo njihovo mnenje, saj objekt stoji v varovalnem pasu Elesovega visokonapetostnega daljnovoda. Zdaj si že dve leti prizadeva najti rešitev. "Pri tej rekonstrukciji si želimo vsaj dvigniti 80 centimetrov strehe ali spremeniti položaj naklona strehe, ki bi nam omogočal dostojnost in ureditev mansarde. Tretja možnost je tudi frčada, ki bi gledala stran od osi daljnovoda," pojasnjuje Junger. A vsi odgovori ELES-a so bili negativni. "Predstavili so nam, da lahko na naši lokaciji zgradimo skedenj, garažo, sušilnico, nikakor pa ne hiše."

Dodatno omejitev pri gradnji na zemljišču družine Junger je pomenila sprememba iz stavbnega v kmetijsko zemljišče, kar pomeni, da hiše ne morejo zgraditi po svojih željah. "Hiša mora stati na istem mestu, omejeno je tudi, za koliko jo lahko povečava."

V družbi ELES pojasnjujejo, da jih pri izdaji mnenj zavezuje energetski zakon. "Njena želja po razširitvi stavbe v varovalnem pasu je protizakonita. Gospa bi lahko povsem zakonito stavbo obnovila v obstoječih gabaritih, za kar bi ji ELES – tako kot vsem drugim državljanom v podobni situaciji - izdal soglasje. Širitve stavbe, kar želi gospa Junger, ji torej ne preprečuje ELES, ampak zakon. Če bi družba ELES v nasprotju z zakonom Vesni Junger izdala soglasje za širitev stavbe, bi storila kaznivo dejanje - zloraba uradnih pooblastil." Pojasnjujejo, da je gradnja stanovanjskih stavb v varovalnem pasu nadzemnega voda napetosti 35 kV ali več prepovedana. 

Darko Krašovec, pomočnik direktorja področja za infrastrukturo prenosnega omrežja pri Elesu, pojasnjuje, da "zakon oziroma podzakonski predpis izrecno določa, kakšen objekt se lahko gradi na tem območju in ELES kot mnenjedajalec podaja mnenje v upravnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Stanovanjska hiša, ki je že v varovalnem pasu, se lahko rekonstruira v obsegu, v kakršnem je ta objekt v tistem trenutku."

Poleg prepovedi širitve se je družina soočila še s pogojem za izdajo mnenja za obnovo v obstoječih gabaritih. Jungerjeva pravi, da ELES pogojuje podpis služnosti brez plačila odškodnine. Za daljnovod namreč do danes služnost ni bila izplačana, kar so nam v pisnem odgovoru potrdili tudi na ELES-u. "Pomembno je tudi dejstvo, da javnega pooblastila družbe ELES, da daje mnenja in določa projektne pogoje k nameravanim posegom v varovalnih pasovih, ni mogoče mešati s stvarnopravnimi upravičenji, ki jih ima družba ELES na zemljiščih, preko katerih teče javna elektroenergetska infrastruktura. Vendarle pa ob tem ni zanemarljivo, da četudi današnji lastnici ni bila izplačana služnost, pa je pravna prednica sedanje lastnice leta 2005 prejela odškodnino v višini 51.500 SIT izplačano za namene vzdrževanja daljnovoda. Sedanja lastnica je medtem zemljišče kupila v identičnem stanju, v kakršnem je danes." A kot pojasnjuje Vesna Junger, je šlo za plačilo povzročene škode pri vzdrževanju daljnovoda. Hišo, kot rečeno, pa je podedovala.

Pogojevanje brez izplačila služnosti? "Prosili smo jih za ponovno mnenje z novim gradbenim načrtom in njihov odgovor je bil, da nam dovolijo rekonstrukcijo obstoječe hiše, ki mora biti točno takšna, kot je, ne dovolijo ne spremembe strehe, ne naklona, ne dviga, ne nikakršne frčade in poleg tega pa njihovo pozitivno mnenje k rekonstrukciji hiše pogojujejo tudi s podpisom služnosti." In kakšna je bila ponudba glede odškodnine? "Brez ponudbe odškodnine." V istem trenutku, ko je dobila ta odgovor na e-pošto, "sem dobila tudi po pošti že pogodbo o služnosti z vsemi navodili."

Je to pogojevanje običajna praksa? "Ne gre za običajno prakso, gre za predpis, ki določa, kaj mora oziroma kakšen je obseg mnenja, ki ga lahko Eles izda v primeru posega v varovalni pas in kaj mora lastnik v tem primeru storiti v razmerju do Elesa," pojasnjuje Darko Krašovec.

Vesna Junger proces opisuje kot izčrpavajoč. "Ta dogovarjanja, pogovarjanja, pregovarjanja so zelo dolgotrajna, veliko energije mene in mojega partnerja to stane. Ves čas smo pod pritiskom." Medtem ELES pojasnjuje, da si prizadevajo za omilitev pravilnika o pogojih in omejitvah graditve. "Da bi lahko tudi lastniki v varovalnem pasu stanovanjske stavbe širili s prizidki, če bi se prizidki oddaljevali – ne dodatno približevali stavbo daljnovodu. Na MOPE smo naslovili pobudo za omilitev teh pogojev." Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo pojasnjujejo, da so pred kratkim res prejeli predlog prenovljenega pravilnika. "Naslavlja tudi možnost izvajanja določenih posegov na obstoječih objektih v varovalnih pasovih, ki so bili zgrajeni skladno z gradbenim dovoljenjem. Na ministrstvu se s predlaganimi rešitvami načeloma strinjamo, vendar je pred morebitnim sprejemom potrebno izvesti še pravni pregled in javno razpravo."