Država je zadnji dom zgradila pred 15 leti, na posteljo čaka 12.300 starostnikov

Domovi starejših so pred kolapsom – zaposleni so zgarani, jih je premalo in so podplačani 

Kristina, Nastja, Jožica ... so negovalke starejših. Bržkone gre za enega najtežjih poklicev v domovih – fizično in tudi psihično. Onemogle starostnike premikajo, previjajo, kopajo, brijejo, hranijo. In njihova plača?  Začnejo z 18. plačnim razredom, kar je 860 evrov bruto, to ni niti minimalna plača, ki znaša 940 evrov. Ob dodatkih 200 evrov bruto za izmensko delo – popoldne, ponoči, med vikendi, prazniki, mesečno zaslužijo 740 evrov neto. Po 20 letih dela lahko napredujejo do 28. plačnega razreda in zaslužijo z dodatki vred največ 1070 evrov neto.

To dejstvo je zgovorno samo zase. Ne le, da opravljajo najtežja dela in jih je v domovih zaradi zastarelih kadrovskih normativov premalo, starostniku pa se ne uspejo posvetiti toliko, kot bi bilo prav, se na razpise niti ne prijavljajo, saj so plače prenizke. Znane so zgodbe iz SV Slovenije, ko negovalci, medicinske sestre že leta množično odhajajo v domove v Avstrijo za dvakrat višja plačila ter 13. in 14. plačo. Epidemija je tako zgolj v najhujši obliki potrdila večletna glasna opozorila po izčrpanih in onemoglih zaposlenih, ki jih politika ne sliši. In naposled v vidno polje postavila dolgoletne težave.

Domovi se soočajo s kadrovsko stisko predvsem na delovnih mestih do pete stopnje izobrazbe. V Skupnosti socialnih zavodov Slovenij so po domovih naredili analizo uspešnosti razpisov. "Razmere so skrb vzbujajoče pri poklicih kot so kuhar, pomočnik kuharja, delovni terapevt, fizioterapevt, bolničarji, negovalci in srednje medicinske sestre. Uspešnost razpisov je manj kot 50-odstotna." Tako je jasno, da ne bo dovolj le zvišati kadrovskih normativov, ampak bo treba zvišati tudi plače.

"Zelo zelo je pomembno, da se bolje plača kader, ki neguje, ki dela v negi in da se nekoliko zniža standard zdravnikov, ki delamo v domovih za ostarele," poudarja Tanja Petkovič, domska zdravnica v Horjulu in Vojniku. In navede podatke: "Standard zdravnika v domu za ostarele je 305 stanovalcev, medtem ko en zdravnik v bolnišnici skrbi za 10 postelj. In ta standard je isti takrat, ko je epidemija v domu ali pa ko je ni. Podobno je tudi pri ostalem osebju. Srednja medicinska sestra z negovalko skrbi sama ponoči za 150 stanovalcev, večina je nepokretnih."

V domovih potrebujejo četrtino več zaposlenih

V 86 domovih, ki so člani Skupnosti socialnih zavodov, je zaposlenih več kot 12 tisoč delavcev, četrtina premalo. Do hudega kadrovskega pomanjkanja je prišlo tudi zaradi vse daljše življenjske dobe. Petina Slovencev, to je 423 tisoč prebivalcev, je starejših od 65 let. Leta 2030 jih bo že 520 tisoč. Pričakovana starost moških je nekaj več kot 78 let, žensk skoraj 84 let, povprečna starost v domovih 87 let. Kar 75 odstotkov stanovalcev pa potrebuje najzahtevnejšo zdravstveno oskrbo. 

Kadrovski normativi so zastareli in ne sledijo potrebam stanovalcev, glasno opozarja Denis Sahernik, v.d. sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, ki skrbi za več kot 21 tisoč stanovalcev. Domovi so pred kolapsom, svari. "Že v tem trenutku bi potrebovali več kot 50 odstotkov kadra. Lani smo pripravili predlog standardov za razvrščanje uporabnikov v posamezne kategorije oskrb, naredili nabor potrebnih storitev in to časovno opredelili. Na podlagi tega potrebujemo 25 odstotkov več kadra na socialni oskrbi. Enako, torej četrtino več, tudi zdravstvenega osebja."

Delavcev, ki bi želeli delati na tem področju z neugodnim delovnim časom, fizično in psihično izredno napornim delom, minimalnimi osebnimi dohodki, ki jim zaradi zahtev po zniževanju cen socialnih storitev ni mogoče zvišati plač, je malo, poudari direktorica Centra starejših Notranje Gorice Ana Petrič. Domovi – negovalne bolnišnice pa so mogoči le pod pogojem, da bi bilo veliko več kadra, z obstoječim ne bi šlo, poudari.

Na drugi strani pa imamo omejitve vpisa v šole, ki izobražujejo kader za delo v socialni oskrbi, predpise, ki nerazumno omejujejo prihod tujih delavcev v Slovenijo. Problem je predvsem pri zaposlovanju medicinskih sester, poudari Petričeva in doda, ključno je vlaganje v kadre – štipendiranje, šolanje, izobraževanje, nagrajevanje, kar počnejo tudi sami.

Sestre izgorevajo, ker jih je premalo

Tatjana Dajčman Dvoršak je srednja medicinska sestra že 34 let, prizna, da so s kolegicami izgorele, premalo jih je. A dela s starejšimi, ki jo vsak dan naučijo nekaj novega, ne bi zamenjala. "Najbolj žalostno je, da včasih nimaš časa s kom spregovoriti par besed v miru, ne da bi ti že zvonil službeni telefon oziroma, da te že nekaj čaka."

Delo je naporno, izčrpajoče. "Naši hodniki so strašno dolgi in ena sestra ima dve nadstropji za vikend. Se je že zgodilo, da so kolegice zbolele, pa ne zaradi Covida, ampak so izgorele."

Tatjana si želi, da bi imel vsak starostnik dostojno življenje. "Ko prideš v sobo in rečeš dobro jutro, kako ste? In ti reče, zdaj pa čudovito, ko ste vi stopili v sobo. A ni to dovolj? In ni denarja, ki bi ti to poplačal, pa lahko govorijo naši politiki kar hočejo."

Marko Slavič, direktor Doma Danice Vogrinec Maribor, pove, da imajo v domu zelo veliko število ljudi, ki potrebuje zahtevno zdravstveno nego. So vsi ustrezno obravnavani? "Ključno je zanje poskrbeti na način, da bi imeli ob sebi dovolj ljudi in vrhunske materiale za nego, ki jih še imamo in zahtevno delo še obvladujemo. Na dolgi rok tega ne bomo zmogli in zato je, bolj kot organizacija negovalnih bolnišnic, potrebno organizirati sistem financiranja, ki bi omogočil še bolj ustrezno, enakomerno obravnavo stanovalcev v domovih."

Sahernik pa ponovi mantro – vse se zatakne pri financiranju. "Mi na skupnosti ne moremo pristati na sprejetje kadrovskih normativov, če ne zagotovimo dodatnega financiranja iz državnega proračuna. Svojci oziroma stanovalci se že zdaj soočajo s hudo stisko pri plačevanju domske oskrbe, ki so previsoke."

Oskrbnina v domu se financira iz dveh virov – Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) in stanovalec oziroma svojec. ZZZS prispeva za zdravstvene storitve 32 odstotkov vseh prihodkov socialnih zavodov, sporočijo iz ZZZS, vse ostalo, torej skoraj 70 odstotkov – kar je v povprečju od 620 do 1200 evrov mesečno, plačajo stanovalci in njihovi svojci. Na Švedskem in Nizozemskem denimo država plača kar 80 odstotkov oskrbnine v domu.

Zasebniki s koncesijo petino dražji od javnih domov starejših

Računsko sodišče je v lanski reviziji ugotovilo, da Ministrstvo za delo, družini in socialne zadeve (MDDSZ) s pravno ureditvijo ni zagotovilo enake obravnave uporabnikov storitev v domovih za starejše, saj so cene oskrbe pri koncesionarjih za skoraj 28 odstotkov višje od cen oskrbe pri javnih zavodih. 

Zasebniki koncesionarji pojasnjujejo, da so njihove stavbe novejše, stanovalci imajo večje sobe z lastno kopalnico in straniščem, balkonom, torej so dražji zaradi novejših zgradb, nima pa nekdo denimo dveh negovalk, poudari Petričeva. "Vsak ima svojo sobo ali si jo deli največ z eno osebo, ni skupnih kopalnic, ampak ima vsaka soba svojo. Izredno malo je primerov, da se odločijo za bivanje pri nas zato, ker nimajo izbire. Največkrat si točno ta dom izberejo že veliko prej. Nekateri dajo vlogo na zalogo."

Konkretno, v javnih domovih povprečna cena oskrbe ena znaša 19,94 evra, v zasebnih s koncesijo pa 25,14 evra. Mesečno torej v povprečju od 620 do 780 evrov.  Medtem ko oskrba štiri, torej najzahtevnejša, v javnih stane v povprečju 32,88 evra, v zasebnih s koncesijo pa 37,77 evra, na mesečni ravni torej od 1020 do 1170 evrov .

Cene domov so visoke, pokojnine nizke, povprečna 687 evrov. Nemalokrat se v stiski znajdejo ne le starostniki, tudi njihovi svojci, saj so doplačila vsako leto višja. Le v primerih, če stanovalci skupaj s svojci ne morejo pokriti domske oskrbe, to plača občina. "S povprečno slovensko pokojnino si ne moreš privoščit neke povprečne nege v domu za starejše in to je žalostno dejstvo," opozarja Sahernik.

ZZZS je v letu 2019 namenil vsem socialnim zavodom za 51 milijonov evrov oz. za 56 odstotkov več denarja za zdravstveno nego varovancev, kot leta 2007 pred krizo in varčevanjem v zdravstvu, trdijo na ZZZS. Večina tega denarja so namenili povečanju števila varovancev v novih zasebnih domovih za starejše s koncesijo, delno pa tudi za povišanje plač v javnem sektorju, povejo na ZZZS. 

"ZZZS plačuje zdravstveno nego v socialnih zavodih glede na dejansko število realiziranih dni zdravstvene nege in glede na dejansko število varovancev v socialnih zavodih, torej količinsko neomejeno."

Na domove pogosto padajo očitki o dostojanstvu starejših – premalo plenic, umivanje s "starimi" krpami, ceniki storitev

Visoke cene oskrbnin na eni in očitki o dostojanstvu do starejših na drugi strani. Očitki so pogosto ostri in razumemo pričakovanja svojcev, vendar domovi navkljub pomanjkanju kadra in neurejenemu financiranju delo opravljajo skrbno in spoštljivo, pravijo na Skupnosti socialnih zavodov, "zato menimo, da dostojanstvo stanovalcev ni ogroženo". Stroške dela in materialne stroške je treba pokriti in ZZZS krije strošek le določenega števila plenic dnevno, vsako nadaljnjo pa plača stanovalec. "Dejansko nihče ne odreka dodatnih plenic in so domovi pri zagotavljanju pogosto kreativni v dobro stanovalca."

Kako je pri koncesionarjih? Petričeva zatrdi, "mislim, da smo toliko humani, da človeka previjemo, ko je to potrebno."

Striženje nohtov in česanje sta del standarda višjih vrst oskrbe in se v primeru uvrščenosti v višjo vrsto oskrbe ne doplačujeta, razen če je storitev želena denimo v osnovni oskrbi, v kateri naj bi bil stanovalec samostojen in potrebuje le določeno pomoč oziroma storitev, ki jo plača po ceniku. Petričeva poudari, da je v Notranjih Goricah "vse to vključeno v ceno".

Na dom čakajo tudi leto, dve

78-letna Alojzija Pšeid je vlogo za dom Danice Vogrinec v Mariboru dala že pred 15 leti, a takrat doma zares ni potrebovala. Zadnje leto je čakala in komaj dočakala svojo sončno sobico v domu, ki si jo je tako želela. "Odlično je, kdor reče, da je slabo, laže." O politikih, ki o starostnikih le govorijo kot prioriteti pa Alojzija pravi, "govorijo , da ni domov in koliko ljudi čaka na dom, zakaj potem res nič ne naredijo, zakaj?"

Milena Tomc iz doma v Notranjih Goricah se je za dom odločila, ker ne želi biti odvisna od snahe in vnukov. "Da ne bi bila njim v breme. Imam čudovito sosedo. Operejo mi, pospravijo, nič mi ne manjka. Res pa je, da je ugodnost, če si še pokreten."

Alojzija in Milena imata srečo, saj ta hip na dom čaka 12.300 starostnikov. Od teh bi jih desetina, torej med 1200 in 1500 dom potrebovalo takoj, pa proste postelje ni. Nekateri čakajo tudi dve leti, saj na primer želijo v točno določenega, blizu doma, tisti z nizkimi pokojninami pa predvsem v cenejšega -javnega.

Konec junija javni razpis za 1100 novih koncesij v domovih

V Sloveniji deluje 59 javnih zavodov in 43 koncesionarjev. V javnih domovih za starejše je skoraj 13.500 mest, v zasebnih s koncesijo 5.300, skupaj torej skoraj 18.800 mest. 

Do leta 2025 bo potrebno zagotoviti 3400 dodatnih mest v domovih, do leta 2030 že 5000 dodatnih mest, glede na trenutne kapacitete, pravijo na MDDSZ.

Kako bo država to zagotovila? Letos bodo predvidoma dokončali novo enoto Doma upokojencev Center ob Regentovi cesti v Ljubljani, v kateri bo 44 mest za stanovalce z demenco. Do konca meseca bodo objavili javni razpis za 1100 novih koncesij. Minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Cigler Kralj pa napoveduje sedem domov, med njimi sta napol zgrajena v Vrtojbi in Osilnici.

Nazadnje je MDDSZ z odložnim pogojem podelilo 704 koncesije avgusta 2018 12 zasebnikom. Na javni razpis se je prijavila tudi francoska Orpea s hčerinsko družbo SeneCura iz Avstrije, ki je pridobila koncesije za 294 mest v Komendi, Starem trgu pri Ložu, v Pivki, Žireh in Železnikih.

Civilne iniciative nasprotovale gradnji domov avstrijske SeneCure – nestrpnost do starejših ali neustrezne lokacije?

Avstrijska SeneCura želi graditi grozd malih domov za starejše od 50 do 70 stanovalcev, v katerem sodeluje pet manjših občin. Ideje o manjših domovih v lastnem kraju vsi lokalni prebivalci niso dobro sprejeli, trdili so, da ne gre za nestrpnost, ampak neustrezne lokacije. Če so se v Železnikih uspeli pogoditi, pa se zapleta v Loški dolini. Potem ko so že dobili gradbeno dovoljenje, se je pritožila civilna iniciativa. V Komendi pridobivanje gradbenega dovoljena stoji zaradi Agencije za okolje in domnevne poplavnosti območja. V Železnikih in Žireh so že oddali vlogi za gradbeno dovoljenje, v Pivki jo bodo jeseni. 

Franc Imperl iz SeneCure pove, da je od pridobitve koncesij minilo že tri leta, da bi letos decembra že morali začeti s svojo dejavnostjo, pa niti eden dom ni še niti v fazi gradnje. In poudari, pet lokacij, pet specifičnih motenj. Na dveh lokacijah je bila motnja civilna iniciativa, na dveh lokacijah je v luči nove zakonodaje in visokih voda, nastopil minister za okolje in prostor in ARSO.

"Sam nimam nič proti tem ukrepom in upoštevanju zakonodaje, mi je pa zelo hudobno, kako dolgo ti postopki potekajo. Leto, leto in pol smo rabili in na eni od dveh lokacij še danes niso prišli do izzida, kako bodo napravili. Stvar, ki jo je mogoče narediti v 14 dneh se dela pol leta. To je nesprejemljivo."

Na MDDSZ predvidevajo, da ni šlo za izražanje nestrpnosti do starejših. "Menimo, da morajo lokalne skupnosti veliko pozornosti nameniti komunikaciji z občani, da novi domovi za starejše ne bi spodbujali konfliktov in morebitne nestrpnosti do starejših."

SeneCura je sicer že vstopila v lastništvo obstoječih koncesionarjev, in sicer v Sončni dom Maribor, Špesov dom Vojnik in DOSOR.

Še eni avstrijci AHA-Gruppe, pa so vstopili v lastništvo koncesionarja Rive in vzpostavili strateško sodelovanje s koncesionarjem Comett domovi.

Nad prihodom tujcev je kritičen Slavič, ki je prepričan, da tujci v naši državi pričakovanih kapitalskih donosov ne bodo puščali. "Trenutno financiranje dolgotrajne oskrbe, ki bo šlo v izgradnjo francoskim, avstrijskim in še kakšnim multinacionalkam, državi ne prinaša nobenih koristi. Ponovno apeliram na državni menedžment, da zagotovi storitve iz te košarice kot se spodobi. Prepričan sem, da lahko iz situacije izidemo bogatejši, ne samo z zakonom o dolgotrajni oskrbi, ampak tudi z bogato infrastrukturo domov za starejše po Sloveniji, ki nam jo bo morda zavidala tudi Evropa."

Usoda napol končanih domov v Osilnici in Vrtojbi še vedno nejasna

Medtem ko je država dva javna domova zgradila leta 2004 v Ljubljani na Fužinah in 2005 v Mariboru na Teznem, že leta propadata dva napol zgrajena domova – v Vrtojbi in Osilnici. Oba domova sta kot prioriteti zapisana v koalicijski pogodbi Janševe vlade.

Dom starejših v Vrtojbi za 140 stanovalcev že desetletje sameva. Propadajočo stavbo naj bi DUTB dokončal in jo kasneje oddal v najem podjetju Thermana, ki že upravlja tak dom v Laškem. Na DUTB pravijo, da imajo pripravljene vse potrebne elemente za dokončanje doma in varovanih stanovanj v Vrtojbi, "vendar bo končna odločitev o strategiji glede na izražene namere vlade v oblikovanju in navedene v koalicijski pogodbi sprejeta po uskladitvi z lastnikom DUTB-ja."

Investicija za dokončanje doma v Osilnici, kjer bodo v prihodnjih letih gotovo potrebovali vsaj 80 postelj, je štiri milijone evrov, pove županja Alenka Kovač. "Ker smo najmanjša občina po številu prebivalcev, ga naša občina ne more sama financirati. Mi pričakujemo, da bo skrb za dom prevzela država in ga dokončala." Neuradno je slišati, da naj bi bile zaradi epidemije investicije ustavljene.

Z nekdanjo ministrico za delo Ksenijo Klampfer so imeli dogovor, da najdejo državni dom, ki bi jih vzel kot dislocirano enoto, ministrstvo pa bi priskrbelo sredstva za dokončanje doma. "Dom smo našli, vendar se je prejšnja vlada odločila, da se ne bo vlagalo v domove. Sočasno smo iskali rešitve tudi sami. Tik pred izborom nove vlade smo se resno pogovarjali s tujim investitorjem, ki bi odkupil naš dom. Moja želja je, da bi bil dom državni, saj bi to pomenilo za 30 odstotkov nižje cene za oskrbovance in bi dom ostal v slovenski lasti."

Dr. Jože Ramovš, predstojnik Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, obrne optiko in pokaže na slovensko posebnost. "Samo dom poznamo, pa jamramo, da ni prostora v domu. Mi imamo na svetu na prebivalca največ domov. Smo najbolj institucionalizirana država na svetu. Povprečen Avstrijec pozna 15 programov za dolgotrajno oskrbo, povprečen Slovenec pa 1,5 programa. Dom, pa še ene pol pomoči na domu."

Zato na MDDSZ poudarjajo, da "Fokus Slovenije v prihodnjem obdobju glede na želje starejših in njihovih svojcev ni v dvigu stopnje institucionalizacije starejših, temveč v razvoju skupnostnih storitev, da starejšim omogočimo izbiro in čim daljše bivanje v domačem okolju."

Z evropskim denarjem so vzpostavili Projektno enoto za izvedbo deinstitucionalizacije. Tako je že odprt javni razpis za pridobitev namestitvenih enot dnevnega varstva in kratkotrajnih namestitev za starejše v podporo 30 projektom. Pripravljajo tudi gradnjo manjših namestitvenih enot za izvedbo deinstitucionalizacije: Center za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem in Dom na Krasu.

So rešitev za kakovostno starost, kjer dobiš vso oskrbo tudi oskrbovana stanovanja? V Sloveniji jih imamo okoli tisoč, od tega tretjino lastniških, dve tretjini cenejših najemniških.