Dejstva

Erasmus te lahko pripelje tudi na Guardian

Ljubljana, 19. 04. 2019 06.12 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min
Avtor
Mark Vidrih
Komentarji
49

15 milijard evrov – toliko denarja je Evropska unija med letoma 2014 in 2020 namenila programu Erasmus+. Na Evropski komisiji zagotavljajo, da bo sredstev v prihodnjih letih dvakrat toliko, toda nekateri evroposlanci, tudi Milan Zver, menijo, da bi EU morala prispevati trikrat več.

Več videovsebin
  • Iz SVETA: Erasmus v Sloveniji
    01:33
    Iz SVETA: Erasmus v Sloveniji
  • Iz SVETA: Erasmus je pozitivna izkušnja za študente in delodajalce
    02:34
    Iz SVETA: Erasmus je pozitivna izkušnja za študente in delodajalce

Bo program Erasmus+ v prihodnjih letih bogatejši za 15 ali za 30 milijard evrov? Ker se na spletu pojavljata dve različni številki, smo preverili, ali navedbe evroposlanca Milana Zvera o 30 dodatnih milijardah evrov držijo.

Za ogled moraš omogočiti piškotke družbenih omrežij!

Toda v evropskih krogih se porajajo resni dvomi, za kolikšno povečanje sredstev bo v resnici šlo.

Za ogled moraš omogočiti piškotke družbenih omrežij!

Povečanje za 15 ali 30 milijard?

Evropski parlament je sicer že od začetka razprave o programu Erasmus+ (2021–2027) zagovarjal stališče, da se sredstva potrojijo (torej na 45 milijard evrov) in je to tudi potrdil na svojem zadnjem zasedanju. Evropska komisija, po drugi strani, pa na svojih spletnih straneh že nekaj časa omenja zgolj dvakratno povečanje sredstev.

"Ker mora Evropska komisija v skladu z EU pripravljati predloge, Evropski parlament in države članice pa nato podajajo mnenja, sta trenutno obe trditvi pravilni," pojasnjuje Petra Bevek, vodja sektorja v zavodu Cmepius. Države članice se namreč še vedno niso opredelile do obsega sredstev za posamezne EU-mehanizme, zato še vedno ni jasno, koliko evropskih milijard bo v naslednjih letih namenjenih programu Erasmus+.

"Erasmus mi je dal zagon in pogum"

Zakaj je pomembno, da takšni programi uspevajo? O tem smo se pogovarjali tudi s 24-letno novinarko Moniko Čvorak, ki je po študentski izmenjavi službo našla pri slovitem britanskem Guardianu.  

Monika Čvorak je 24-letna novinarka, ki je službo našla pri slovitem britanskem Guardianu.
Monika Čvorak je 24-letna novinarka, ki je službo našla pri slovitem britanskem Guardianu. FOTO: Facebook

Čvorakova je polovico drugega letnika študija novinarstva preživela v Rotterdamu, tretji letnik je opravila v Vancouvru, od tam pa jo je pot vodila v London, kjer je magistrirala in si našla dobro plačano službo pri enem vodilnih svetovnih medijev. "Erasmus mi je dal zagon in pogum, da sem uresničila svoje želje," pripoveduje in dodaja, da pri iskanju dobre službe omemba Erasmusa v življenjepisu zagotovo zelo pomaga.  

Na Erasmusu že 20.000 Slovencev

Devet milijonov sodelujočih, od tega več kot štiri milijone študentov, 33 držav in skoraj 15 milijard evrov sredstev. To so le nekatere od številk, ki dokazujejo, kako priljubljen je postal Erasmus (danes Erasmus+). Od leta 1999 se ga je udeležilo skoraj 20.000 slovenskih študentov, v prvi generaciji jih je na izmenjavo odšlo 171, lani, torej skoraj dvajset let pozneje, pa že približno 2.500.

Za ogled moraš omogočiti piškotke družbenih omrežij!

"To je bila nepozabna izkušnja, ki bi jo zagotovo ponovila, če bi jo lahko," pripoveduje Monika Čvorak, ki danes v Londonu živi s prijateljico, prav tako Slovenko, s katero sta se spoznali na izmenjavi v Rotterdamu. Živeli sta v študentskem stanovanju, za katerega sta plačevali 440 evrov na osebo na mesec: "Bilo je kar drago, a takšne so cene najema stanovanj v Zahodni Evropi."

Za ogled moraš omogočiti piškotke družbenih omrežij!

Na vprašanje, ali bi v Rotterdamu lahko preživela samo s štipendijo, ki pripada vsakemu študentu na izmenjavi, odgovarja, da zagotovo ne. "Na mesec sem od Erasmusa prejela 450 evrov, kar je zadostovalo zgolj za najem stanovanja," pojasni in doda, da se izmenjave brez pomoči staršev in privarčevanega denarja ne bi mogla udeležiti. Po podatkih zavoda Cmepius slovenski študentje od Evropske unije na mesec v povprečju prejmejo 373 evrov, kar znese skoraj 2000 evrov na semester. Več denimo prejmejo študentje, ki se izmenjave udeležijo v državi, kjer so stroški življenja višji (Danska, Finska, Islandija ... ), najmanj pa tisti, ki izmenjavo preživijo v državah vzhodne Evrope (Bolgarija, Makedonija, Češka …).

Za ogled moraš omogočiti piškotke družbenih omrežij!

Uradne statistike sicer ugotavljajo, da največ slovenskih Erasmus študentov prihaja z Univerze v Ljubljani, za izmenjavo pa se najraje odločajo študentje poslovnih in upravnih ter družbenih in humanističnih ved.

Za ogled moraš omogočiti piškotke družbenih omrežij!

Po zaključenem dodiplomskem študiju novinarstva na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani je Čvorakova študij nadaljevala v Veliki Britaniji. V Londonu se je vpisala na univerzo City in za magistrsko delo pripravila TV-dokumentarec z naslovom "Življenje z minami v Bosni in Hercegovini". Njeni dosežki niso ostali neopaženi – pri Guardianu so ji namreč že med študijem ponudili službo.

Za ogled moraš omogočiti piškotke družbenih omrežij!

"Pomembno vlogo pri moji karieri je zagotovo igral tudi Erasmus," pripoveduje Čvorakova. Poleg tega, da te pripravi na samostojno življenje, ti da tudi pogum, da pri svojih ambicijah vztrajaš in jih na koncu tudi uresničiš.

Kot ugotavlja raziskava Evropske komisije (Erasmus Impact Study), so študentje, ki se programa Erasmus+ udeležijo, veliko bolj zaposljivi in lažje dostopajo do bolje plačanih služb. In tudi to je eden od razlogov, da bo Evropska komisija z letom 2021 sredstva za program Erasmus+ izdatno dvignila. To pomeni, da se bo izmenjave lahko udeležilo še več študentov, saj bo višina štipendij predvidoma ostala enaka.

Najpopularnejše države sicer že več let ostajajo Nemčija, Španija, Češka in Portugalska. Za nas sta spregovorila tudi študenta ekonomije Nejc Ekart, ki je del svojega študija preživel na Škotskem, in Žan Hrovatin, ki je izkusil, kako je biti študent v Španiji.

KOMENTARJI (49)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Infraping
20. 04. 2019 11.25
-2
js sn erasmus štipendijo zapil
Infraping
20. 04. 2019 10.06
+0
moj fotr je nosu gobo, moja mama žegn, js sn si pa prvošu, ko so kluči od kleti bili doma - boli me đon za vse
kaslc 1
20. 04. 2019 09.52
-3
drugač pa več zahtevajo v sloveniji od delavcev,kot v tujini,pol se pa malo zamislite,kakšni "talenti" ven hodijo
kaslc 1
20. 04. 2019 09.49
-2
spelejo se naj,če jim kaj ne paše,pa denar za šolanje naj vrnejo,pa ni treba penzijo pol molsti v sloveniji,če je odzuni tok joh pa sploh
Radoveden
20. 04. 2019 08.05
+0
A ste preverjali tudi, kaj naklada Fajonka?
brabusednet
19. 04. 2019 14.50
+17
Naši šolani potem odidejo iz države in drugje ustvarjajo dodano vrednost.Mi pa na pol pismene migrante uvažamo.
TheDukeOfKent
20. 04. 2019 08.19
+0
KrasniqiAlberit
19. 04. 2019 12.01
-17
Ja seveda ja, ta denar naj raje namenijo beguncem tudi brez erazmusa se da živet....
TheDukeOfKent
20. 04. 2019 08.19
+0
mastablasta
19. 04. 2019 10.58
+19
Erasmus je super program. problem je ker naj bi se po tem ko so dobili znanje v tujini mladi vrnili v domovino in to znanje prenesli ostalim. tako bi se celotna družba bogatila, znanje Slovencev bi v splošnem bilo večje. seveda to se ne zgodi saj pogosto dobijo (si najdejo) službo v tujini. tako je to potem res s strani države financiran "beg možganov". pa pri tem težko krivim študente, ki pač poskrbijo zase in svojo prihodnost. če bi bile v Sloveniji stvari bolje urejene bi prihodnost rade volje iskali doma (recimo na Poptv ali RTVSlo namesto v Guardianu).
Radoveden
20. 04. 2019 08.06
+4
Pop TV in RTVsLO primerjaš z Guardianu?Ma ne se hecat. Traktor ne more postati avion.
janezpodre
19. 04. 2019 10.56
+3
Zverina bo dosegla, da povečajo za trikrat, 10% od tega gre SDSS.
muci007
19. 04. 2019 10.38
+8
Ali je ta prispevek predvolilna reklama za dr. Zvera?
muci007
19. 04. 2019 10.40
+10
To je tisti EU poslanec, ki podpira multinacionalke in trgovinske sporazume CETA, TIPP, itd... vse narediti za svoj žep, četudi na škodo državljanov.
Radoveden
20. 04. 2019 08.07
+0
Iz žepa državljanov vleče Fajon at company.
Bibi2
19. 04. 2019 09.49
+11
saj fajn.. Z mojih časov v študentariji se tega spomnim približno takole.. Predvsem špancev.. Dobivali malone plačo na trr, en celo izjavil.. Pijem uživam pa še prišparam.. Pa domov pošljem družini denar.. Faks ni problem.. To itak pristransko narediš te obveznosti.. V domovih dobijo takoj sobe, naši pa čakajo in čakajo... Slovak mi je celo rekel da ma 8 jurjov nasparanih.. Da jih odnese staršem. Edini ki je bil vreden tega, je bil maročan/Francoz ki je bil študent strojništva, in prilezel že kar daleč... Zame je to v večini primerov zapravljanje denarja.. Lahko smo. Srečni da imamo zastonj študije..
freakica123
19. 04. 2019 10.05
+14
No no, toliko denarja pa spet ne dobijo za izmenjavo. Ne pretiravaj. Zahtevnost študija pa je zelo odvisna od države in univerze na katero greš. Prav tako so v različnih državah različni stroški. Npr. pri nas dajo zelo malo za nek dom, na Nizozemskem pa kar hitro odšteješ 500€ (ali več).
Bibi2
19. 04. 2019 10.19
+4
Verjamem.. Ampak pri nas kar razvajamo.. Nebi verjela če nebi videla... Za drugje. Ne komentiram, ker ne vem..
pozzo
19. 04. 2019 09.43
+6
Bi morda lahko bli korektni in napisali: oglas naročil...
Radoveden
20. 04. 2019 08.08
-1
DeBill
19. 04. 2019 08.52
+20
tale ni novinarka, tudi med morati in moči ne loči
JohannDoe
19. 04. 2019 09.17
+13
Dobro, treba je biti prizanesljiv, nekateri pisci na portalu ne ločijo niti med vodoravno in navpično.
muci007
19. 04. 2019 10.42
+8
Saj novinarka ni sama kriva, če se je potepala preko Erasmusa in zato ni osvojila slovenščine. Verjetno bo kmalu doktorica na FDV.
JohannDoe
19. 04. 2019 08.27
+26
Ko postane neuradna politika v državi, da je mladim treba zrihtat službe v tujini, takrat veš, da smo padli v bermudski trikotnik in se vsi kompasi samo vrtijo.
JohannDoe
19. 04. 2019 08.26
+27
Naj našim študentom z erazmusom zrihtajo službe v Guardianu, tujim pa omogočijo, da pridejo k nam pijančevat in se gonit. To je ekonomski pospešek, da ni večjega.
proofreader
19. 04. 2019 08.12
+31
Organiziran beg možganov v tujino, na naše stroške.
proofreader
19. 04. 2019 08.10
+11
Znižajte davke.
mali.mato
19. 04. 2019 08.09
+26
Guardian je slovit le za naše levake.
slovenc59
19. 04. 2019 07.56
+40
Ena redkih zadev, ki v eu deluje ! Je pa to tudi z vidika držav iz katerih bežijo kadri zaradi nesposobnosti držav , dvorezen meč ! Kajti šele takrat vidijo mladi, da da tujina ni vse, da pa doma pa tudi nečejo stari prdeci prevelikih sprememb, da si čuvajo svoje privilegije !! Vsekakor je prihodnost na mladih, podprimo jih, pa naženimo stare kadre s položajev ki odločajo ! Samo še svetovalne funkcije !!!
jojow
19. 04. 2019 08.39
+2
V EU deluje marsikaj povsem odlično.. Očitno ti nisi dales prilezel.. No komentiraš pa vseeno.
slovenc59
19. 04. 2019 09.21
+2
A slučajno ne bi smel komentirat !???? Do kam sem pa jaz prilezel, te pa nič ne briga !!
thetech
19. 04. 2019 10.33
-2
provokatorr
19. 04. 2019 07.49
+9
EU bo torej povečala sredstva za financiranje študija v tujini, ki si ga privoščijo povečini študentje, ki so iz premožnejših družin. za reveže pa šolnine v državi prebivanja.
freakica123
19. 04. 2019 09.30
+8
To pa ne drži. Na izmenjavo lahko gre vsak, tudi, če ni iz premožnejše družine. Dobiš sredstva iz EU sklada, potem pa še iz Ad Future pri nas. Če pa ima študent npr. državno štipendijo ali kakršnokoli drugo pomoč, se šteje, da je iz socialno depriviligiranega okolja in dobi še dodatek za to. Ob vseh teh sredstvih obdrži še državno štipendijo, ki jo ima pri nas. Tako, da kdorkoli želi, so mu vrata odprta. Prav je, da se spodbuja, da dobijo študentje izkušnje iz drugačnih okolij, hkrati pa se spodbuja večja povezanost z Evropo.
esteller
19. 04. 2019 09.55
+11
Bila sem ena tistih študentk, ki je o Erasmusu lahko samo sanjala. Štipendije nisem prejemala, ker sem po mnenju naše ljube države dobro situirana. Materina minimalna plača in lastniško stanovanje dvosobno stanovanje je namreč preveč, da bi lahko dobila štipendijo. Po drugi strani, so vsi otroci privatnikov dobivali maksimalne štipendije in tudi oni so tisti, ki bili prvi na teh izmenjavah. NIHČE od nas, ki smo dejansko živeli od meseca do meseca, ni šel na Erasmus+ študijsko izmenjavo.
esteller
19. 04. 2019 09.57
+1
Obstajajo pa druge oblike Erasmus+ programa, kot so krajše izmenjave, prostovoljski programi in le-ti so lažje dostopni tudi nam normalnim ljudem.
freakica123
19. 04. 2019 10.23
+6
esteller - poznam veliko študentov, ki so bili na izmenjavi, tako tisti, ki so bolje situirani, kot tisti, ki se prebijajo iz meseca v mesec. Na izmenjavo je šel velik del mojih kolegov, tudi sama sem šla 2x, pa nisem iz premožne družine. Zelo dobro poznam situacijo in mi nihče ne bo rekel, da ne more v tujino, če si tega res ne želi. Res, da je potrebno urediti papirologijo in že to marsikoga odvrne. Slovenija zelo lepo poskrbi, da imaš dovolj financ. Vsaj v primerjavi z drugimi državami. Kakšen € pa si lahko zaslužiš z občasnim delom. Če ti je študij na Nizozemskem ali v UK predrag, pač izbereš kakšno Nemčijo, Portugalsko, Češko ali podobne države, kjer ne boš zapravil celo premoženje. Bila sem en zadnjih generacij starega Erasmus programa in ena prvih generacij Erasmus+. Se strinjam, da je v slednjem malenkost bolje poskrbljeno za finance.
mastablasta
19. 04. 2019 11.01
+1
ja in te izkušnje iz drugačnih okolij naj prinesejo nazaj v slovenijo. (če jih država plača) ne pa da potem ostanejo v tujini pri nas pa ni za dobiti strokovnega kadra.

Piškotki

To spletno mesto uporablja piškotke. S piškotki zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejši pregled vsebin, analizo uporabe, oglasne sisteme in funkcionalnosti. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.

Omogoči uporabo piškotkov za ogled video vsebin, za boljše delovanje in napredno oglaševanje in si ob pregledu vsebin zagotovi optimalno uporabniško izkušnjo. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.