Erasmus te lahko pripelje tudi na Guardian

Bo program Erasmus+ v prihodnjih letih bogatejši za 15 ali za 30 milijard evrov? Ker se na spletu pojavljata dve različni številki, smo preverili, ali navedbe evroposlanca Milana Zvera o 30 dodatnih milijardah evrov držijo.

Toda v evropskih krogih se porajajo resni dvomi, za kolikšno povečanje sredstev bo v resnici šlo.

Povečanje za 15 ali 30 milijard?

Evropski parlament je sicer že od začetka razprave o programu Erasmus+ (2021–2027) zagovarjal stališče, da se sredstva potrojijo (torej na 45 milijard evrov) in je to tudi potrdil na svojem zadnjem zasedanju. Evropska komisija, po drugi strani, pa na svojih spletnih straneh že nekaj časa omenja zgolj dvakratno povečanje sredstev.

"Ker mora Evropska komisija v skladu z EU pripravljati predloge, Evropski parlament in države članice pa nato podajajo mnenja, sta trenutno obe trditvi pravilni," pojasnjuje Petra Bevek, vodja sektorja v zavodu Cmepius. Države članice se namreč še vedno niso opredelile do obsega sredstev za posamezne EU-mehanizme, zato še vedno ni jasno, koliko evropskih milijard bo v naslednjih letih namenjenih programu Erasmus+.

"Erasmus mi je dal zagon in pogum"

Zakaj je pomembno, da takšni programi uspevajo? O tem smo se pogovarjali tudi s 24-letno novinarko Moniko Čvorak, ki je po študentski izmenjavi službo našla pri slovitem britanskem Guardianu.  

Čvorakova je polovico drugega letnika študija novinarstva preživela v Rotterdamu, tretji letnik je opravila v Vancouvru, od tam pa jo je pot vodila v London, kjer je magistrirala in si našla dobro plačano službo pri enem vodilnih svetovnih medijev. "Erasmus mi je dal zagon in pogum, da sem uresničila svoje želje," pripoveduje in dodaja, da pri iskanju dobre službe omemba Erasmusa v življenjepisu zagotovo zelo pomaga.  

Na Erasmusu že 20.000 Slovencev

Devet milijonov sodelujočih, od tega več kot štiri milijone študentov, 33 držav in skoraj 15 milijard evrov sredstev. To so le nekatere od številk, ki dokazujejo, kako priljubljen je postal Erasmus (danes Erasmus+). Od leta 1999 se ga je udeležilo skoraj 20.000 slovenskih študentov, v prvi generaciji jih je na izmenjavo odšlo 171, lani, torej skoraj dvajset let pozneje, pa že približno 2.500.

"To je bila nepozabna izkušnja, ki bi jo zagotovo ponovila, če bi jo lahko," pripoveduje Monika Čvorak, ki danes v Londonu živi s prijateljico, prav tako Slovenko, s katero sta se spoznali na izmenjavi v Rotterdamu. Živeli sta v študentskem stanovanju, za katerega sta plačevali 440 evrov na osebo na mesec: "Bilo je kar drago, a takšne so cene najema stanovanj v Zahodni Evropi."

Na vprašanje, ali bi v Rotterdamu lahko preživela samo s štipendijo, ki pripada vsakemu študentu na izmenjavi, odgovarja, da zagotovo ne. "Na mesec sem od Erasmusa prejela 450 evrov, kar je zadostovalo zgolj za najem stanovanja," pojasni in doda, da se izmenjave brez pomoči staršev in privarčevanega denarja ne bi mogla udeležiti. Po podatkih zavoda Cmepius slovenski študentje od Evropske unije na mesec v povprečju prejmejo 373 evrov, kar znese skoraj 2000 evrov na semester. Več denimo prejmejo študentje, ki se izmenjave udeležijo v državi, kjer so stroški življenja višji (Danska, Finska, Islandija ... ), najmanj pa tisti, ki izmenjavo preživijo v državah vzhodne Evrope (Bolgarija, Makedonija, Češka …).

Uradne statistike sicer ugotavljajo, da največ slovenskih Erasmus študentov prihaja z Univerze v Ljubljani, za izmenjavo pa se najraje odločajo študentje poslovnih in upravnih ter družbenih in humanističnih ved.

Po zaključenem dodiplomskem študiju novinarstva na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani je Čvorakova študij nadaljevala v Veliki Britaniji. V Londonu se je vpisala na univerzo City in za magistrsko delo pripravila TV-dokumentarec z naslovom "Življenje z minami v Bosni in Hercegovini". Njeni dosežki niso ostali neopaženi – pri Guardianu so ji namreč že med študijem ponudili službo.

"Pomembno vlogo pri moji karieri je zagotovo igral tudi Erasmus," pripoveduje Čvorakova. Poleg tega, da te pripravi na samostojno življenje, ti da tudi pogum, da pri svojih ambicijah vztrajaš in jih na koncu tudi uresničiš.

Kot ugotavlja raziskava Evropske komisije (Erasmus Impact Study), so študentje, ki se programa Erasmus+ udeležijo, veliko bolj zaposljivi in lažje dostopajo do bolje plačanih služb. In tudi to je eden od razlogov, da bo Evropska komisija z letom 2021 sredstva za program Erasmus+ izdatno dvignila. To pomeni, da se bo izmenjave lahko udeležilo še več študentov, saj bo višina štipendij predvidoma ostala enaka.

Najpopularnejše države sicer že več let ostajajo Nemčija, Španija, Češka in Portugalska. Za nas sta spregovorila tudi študenta ekonomije Nejc Ekart, ki je del svojega študija preživel na Škotskem, in Žan Hrovatin, ki je izkusil, kako je biti študent v Španiji.