Erjavčev DeSUS lani z največjo izgubo

Kandidati za evropske poslance bodo v prihajajočem mesecu vsak s svojim adutom skušali na volišča zvabiti čim več volivcev in se boriti za preferenčne glasove. Tudi tokratna kampanja ne bo zastonj, zato smo pogledali finančno kondicijo prvih osmih strank po marčni raziskavi Mediane in prelistali letna poročila za lani, objavljena v začetku aprila.

Največ denarja je lani priteklo na račun SDS 1,8 milijona evrov (500.000 evrov je bilo kredita pri Abanki), več kot milijon evrov prihodkov sta imeli tudi SD in SMC. SDS je hkrati zapravil največ denarja, edini so prekoračili 2 milijona evrov, sledijo SMC, SD, DeSUS.

Največjo izgubo pa so ustvarili v stranki DeSUS, skoraj pol milijona evrov, sledijo SDS, SMC, SD. Lani so brez izgube poslovali le v LMŠ, na računu imajo nekaj manj kot 10 tisoč evrov.

Socialni demokrati pred volitvami v rdečih številkah

Finančno najslabše stoji SD. Konec leta 2018 so imeli za 1,12 milijona evrov dolgoročnih obveznosti, predvsem na račun izgube iz prejšnjih let – lani je znašala 360 tisočakov. In to navkljub pol milijona evrov visokemu kreditu pri Delavski hranilnici, ki so ga lani najeli za poplačilo starega kredita in zapadlih obveznosti. V rdečih številkah sta še Levica in SAB.

Zato smo stranke z minusom – SD, Levico in SAB – zaprosili za komentar.

Preostalih pet strank se giblje v zelenem območju. SMC denimo tudi zavoljo preteklih zalog, saj je bila kot največja stranka zajetno financirana iz proračuna, lani 632.952 evrov.

(Ne)razkošne evropske volitve

Vse stranke oziroma vsi kandidati na listah poudarjajo izjemen pomen evropskih volitev in malodane nujno udeležbo na volitvah, ki je bila pred petimi leti izjemno nizka, volila je zgolj četrtina volivcev. Če sklepamo po vložkih v volilne kampanje, (skoraj vse) stranke do zdaj večjega pomena evropskim volitvam niso dale. Pogledali smo, koliko denarja so stranke za kampanje evropskih volitev namenile pred petimi leti, torej leta 2014. Vsote so bile najmanj trikrat nižje kot za parlamentarne volitve. Primer SDS. Za parlamentarne volitve istega leta, torej 2014, so namenili 168.942 evrov, lani 450.686 evrov, na drugi strani za evropske volitve le 29.717 evrov.

SD pa, 2014 so za parlamentarne volitve porabili 247.045 evrov, 2018 335.709 evrov, medtem ko so za evropske volitve 63.234 evrov.

Največ so za kampanjo potrošili v NSi in SLS, ki sta imela skupno listo, in v PS. Te tri stranke so edine namenile kampanji več od 100 tisočakov. SDS, ki je od volitev iztržil največ, 3 evropske poslance, pa je porabil slabih 30 tisoč evrov.

"Brezplačna" kampanja

Strankam tudi za kampanje evropskih volitev pripadajo povračila stroškov v vrednosti 0,33 evra za dobljeni glas, pri tem pa skupni znesek povrnjenih stroškov ne sme preseči zneska porabljenih sredstev. Konkretno, SDS je dobil tri evropske poslance in 99.643 glasov, znesek povračila je tako znašal 32.882 evrov. Ker je ta znesek presegal porabljeni denar za volilno kampanjo, so dobili povrnjen "le" celoten strošek kampanje – 29.699 evrov.

Do delnega povračila stroškov so upravičeni tudi tisti, katerih lista kandidatov je dobila najmanj 6 odstotkov glasov od skupnega števila oddanih glasov v volilni enoti ali najmanj 2 odstotka od skupnega števila oddanih glasov v državi, in sicer v vrednosti 0,17 evra za glas.

To so Pozitivna Slovenija, Koalicija Združena levica, Kacin – konkretno, SNS, Sanjska služba in Pirati.

Na primer, SNS Zmaga Jelinčiča je za kampanjo potrošil slabe 4 tisočake, po povračilu iz proračuna ga je kampanja stala le dobrega tisočaka.