Fištravec ni zagotovil obljubljenih pet tisoč delovnih mest

Fištravec je izjavil: "Optimistično napovedujem za naslednja štiri leta, da bomo z vsemi temi projekti, ki jih sedaj vodimo in jih še bomo, lahko sodelovali pri odpiranju pet tisoč delovnih mest. Zapomnite si. To si zapomnite."

Njegovo izjavo smo si zapomnili in ugotovili, da obljube ni izpolnil. Na Mestni občini Maribor (MOM) pojasnjujejo, "da so od avgusta 2014 do avgusta 2018 ustvarili 4.350 novih delovnih mest." Kje, kdaj in kako, ne pojasnijo. Delovna mesta na MOM štejejo od avgusta, Fištravec je 5.000 delovnih mest obljubljal oktobra 2014. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje je bilo v obdobju od 1.11. 2014 do 31.10. 2018 4.323 novih zavarovancev.

Fištravec raje kot o razlogih, zakaj delovnih mest ni uspel zagotoviti, krivca išče v ministrstvu za gospodarstvo.

Po mnenju Fištravca je minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek Mariboru v štirih letih dvakrat želel odvzeti denar za Dravo in odgnal dva tuja investitorja IBM in EON Reality.

Z ministrstva za gospodarstvo sporočajo: "Glede EON Reality je potrebno spomniti, da je podjetje zaprosilo za finančno spodbudo in je njihovo vlogo obravnavala komisija, ki je ugotovila, da niso izpolnjevali pravil na področju regionalnih državnih pomoči (evropske uredbe, zakona in uredbe). Ta ne bi bil izpolnjen ne glede na regijo, kjer bi si podjetje želelo izvesti investicijo." In še: "Trditev, ki jo župan navaja v tvitu, kategorično zavračamo."

Kdo je zaslužen za delovna mesta pri Magni?

Na drugi strani pa si župan Fištravec pripisuje zasluge za delovna mesta pri Magni. V intervjuju za Mariborinfo je dejal: "Magno je pripeljala moja ekipa in želeli smo jo umestiti v cono Tezno, kjer smo imeli na razpolago 60 hektarjev, a ne v enem kosu. Nato smo jih preusmerili v Hoče, kjer je industrijska cona v Hočah del večje skupne industrijske cone velike Mestne občine Maribor, ki je že v 70. letih prejšnjega stoletja bila rezervirana za industrijo."

Na ministrstvu za gospodarstvo pravijo: "Zasluge, da je Magna prišla v Maribor ima gotovo več ljudi, to so tako zaposleni na Občini Hoče kot tudi zaposleni na pristojnih resornih ministrstvih in v izvajalskih institucijah, poslanci državnega zbora, zunanji mediatorji, ki so sodelovali pri pogovorih z NGO, in zaposleni na relevantnih veleposlaništvih. V okviru tega naj poudarimo zgolj to, da minister obžaluje, da Občina Maribor s prejšnjo Vlado RS ni sodelovala v obsegu, kot bi bilo pričakovati glede na to, da gre za drugo največjo mestno občino v Sloveniji. Dodajamo, da bi si v nadaljevanju vsekakor želeli več sodelovanja."

Na ministrstvu za gospodarstvo spomnijo, da je bilo Magni Steyr ponujenih več lokacij, vendar se je Magna zanimala ravno za pravokotnik v izmeri 92 hektarejv, ki leži zraven Mariborskega letališča, prvič že leta 2005. "Cona Tezno v Mariboru bi morda prišla v poštev takoj po propadu TAM-a, zdaj je ta cona razdrobljena in na njej delujejo številna druga podjetja."

Župani le posredno vplivajo na število delovnih mest

Občine s prostorskim načrtovanjem, komunalno urejenimi območji in z določanjem višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ustvarjajo bolj ali manj privlačne pogoje za potencialne delodajalce.

V Skupnost občin Slovenije odgovarjajo, da neposrednih pristojnosti župani oziroma občine nimajo, se pa strinjajo, da lahko na število delovnih mest vplivajo posredno. "Občine imajo možnost urejati in vzpostavljati poslovne cone, komunalno opremljati zemljišča za gradnjo, lahko v manjših okvirih spodbujajo razvoj podjetništva skozi dodatne subvencije, spodbujajo nastajanje tehnoloških parkov in podjetniških inkubatorjev …"

Vsi ti ukrepi pa so tesno povezani z razpoložljivimi razvojnimi sredstvi, ki pa jih občine že nekaj let več nimajo, opozarjajo v skupnosti. "S svojimi že tako nizkimi lastnimi sredstvi namreč financirajo obvezne zakonske naloge, za katere bi sredstva morala zagotoviti država, pa jih že vse od začetka finančne in ekonomske krize več ne." Gre za primere, ko država na občine prenese nove naloge, denimo, financiranje družinskega pomočnika, pri tem pa za te nove naloge ne zagotovi dodatnih sredstev za izvajalca, torej lokalne skupnosti, pojasnjujejo v skupnosti. "Zato občine porabljajo svoja proračunska sredstva, jih izčrpavajo, posledica tega pa je nemalokrat, da občina ne premore več sredstev, s katerimi bi lahko izvedla potrebne investicije."

* Odgovor kabineta župana Fištravca na pojasnilo ministrstva za gospodarstvo

Po Zakonu o spodbujanju investicij so v petih letih subvencije za spodbujanje tujih neposrednih investicij prejela sledeča podjetja: Hella Saturnus Slovenija (8.110.000 eur), Novem car d.o.o. (500.000 eur), Magna Styer (3.000.000 eur), Yaskawa Slovenija (697.000 eur), GKN Driveline (560.000 eur), Lek (1.500.000), skupaj 14.367.000 eur. V letu 2018 je država razpisala 7.089.514 evrov subvencije za spodbujanje tujih investicij, ki pa jih je že rezervirala za Yaskawa, Magna in Lek.

Tako sredstev ni ostalo za nikogar več. Zato so izgovori ministra Počivalška na odločitev komisije neresni. Enaki očitki, da niso izpolnili pravil na področju regionalnih državnih pomoči (evropske uredbe, zakona in uredbe), kot so jih navedli za EON Reality, so navajali tudi za prihod IBM v Maribor. IBM je odšel v Zagreb, EON Reality pa na Madžarsko, kjer veljajo enaki evropski predpisi.