Volilna udeležba je od leta 1992, po prvih volitvah v samostojni državi, drastično padla. Pred 26 leti je glas oddalo več kot 85 odstotkov upravičencev. Na zadnjih leta 2014 je bila udeležba najnižja v zgodovini – slabih 52 odstotkov, kar pomeni, da je udeležba padla kar za skoraj 40 odstotkov.
Kako zelo se javnomnenjske raziskave lahko približajo političnim razmerjem, kot jih na volitvah določijo volilci? Če sodimo po zadnjih volitvah, precej. Takrat je za POP TV raziskave opravljala Ninamedia. V volilni napovedi je bil vrstni red strank enak kot na volitvah, z eno razliko: Združeni levici niso – kot je ni nihče od velikih – napovedali uvrstitve v Državni zbor.
In kako kaže tokrat?
Presek enoletnega Medianinega merjenja razpoloženja med lanskim in letošnjim majem nam pokaže, katera stranka je v tem obdobju največ dobila in katera izgubila. Liste Marjana Šarca nismo upoštevali, ker je na prizorišču manj kot leto dni. Pri nižjih odstotkih je možnost statistične napake večja, zato so pri teh strankah tudi nihanja večja. Stranki Alenke Bratušek je recimo po zadnjem Medianinem merjenju podpora zrasla za več kot 400, NSi za sto odstotkov. Po tej raziskavi se je močno dvignila tudi Levica, za več kot 80 odstotkov, za skoraj polovico tudi Desus. Za kar 30 odstotkov je v zadnjem letu zrasla podpora SDS, najbolj, za 40, pa je padla podpora SD.
Poudarjamo: ti podatki niso volilna napoved, ampak merjenje podpore strankam, kar pomeni, da v rezultate niso všteti tisti, ki bodo šli na volitve, vendar še ne vedo, komu bodo oddali glas, tega nočejo povedati ali niso zadovoljni s paleto strank – teh pa je po zadnji rezultatih skoraj tretjina.
