Glas slovenskega volivca sedemkrat močnejši od italijanskega

V Evropskem parlamentu je 751 sedežev, od tega jih samo dober odstotek pripada Sloveniji. V Bruselj zato na vsakih pet let pošljemo le osem slovenskih predstavnikov, kar nas uvršča med države članice z najmanj evroposlanci.

Največ svojih predstavnikov imajo sicer Nemci (96), sledijo Francozi (74) in Italijani (73), najmanj, samo šest, pa Estonci, Ciprčani, Luksemburžani in Maltežani.

Da je sestava Evropskega parlamenta pravična, vsaki državi, tudi najmanjši, v Bruslju oziroma Strasbourgu pripada vsaj 6 sedežev. Če bi se ti dodeljevali le sorazmerno s številom prebivalstva, majhne države (kot sta Malta in Luksemburg) namreč ne bi dobile niti enega sedeža. Iz tega pa sledi, da imajo na evropskih volitvah največjo moč glasovi iz najmanjših držav.

Leta 2014 je bilo za sedež v Evropskem parlamentu največ glasov treba zbrati v Italiji. Volitev v Evropski parlament se je pri naših zahodnih sosedih takrat udeležilo skoraj 29 milijonov volilnih upravičencev, iz tega pa izhaja, da je bilo za en sedež (od 73, kolikor jih Italijanom pripada) potrebnih skoraj 400.000 glasov.

V Sloveniji se je evropskih volitev leta 2014 udeležilo 419.975 volilnih upravičencev (24,55 odstotka). Ker imamo Slovenci v Bruslju osem predstavnikov, je bil slovenski sedež v Evropskem parlamentu leta 2014 torej vreden 52.497 glasov.

Če ta podatek primerjamo s številom glasov v Italiji, ugotovimo, da je imela oddana slovenska glasovnica kar sedemkrat večji vpliv od italijanske. Glas slovenskega volivca je bil torej močnejši kot glas sedmih italijanskih.

Po moči posameznega glasu smo se med državami članicami Evropske unije tako uvrstili na peto mesto. Najvplivnejši glas imajo sicer Luksemburžani, najmanj vplivnega pa torej Italijani.

Če k izračunu prištejemo še volilno udeležbo v Italiji (57,22-odstotna) in v Sloveniji (24,55-odstotna), je bil vpliv slovenskega glasu še večji. Nizka volilna udeležba namreč pomeni večjo moč posameznega glasu.