Golob: Razumem tožilko, tudi mene so nadzorovali

Tako kot sodniki in tožilci so na udaru, kar zadeva groženj, tudi politiki, med drugim predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Na vprašanje, kdo ji grozi, Klakočar Zupančičeva odgovarja, da večina groženj prihaja od ljudi, ki niso tako vidni v politiki, in dodaja,  da gre za grožnje po mailih ali prek socialnih omrežij v smislu, da se ve, kje živi, da se ji bo fizično škodilo itn. Groženj je deležna tako zaradi njenega dela kot nje same. "So kakšne omalovažujoče stvari zaradi mojih čisto osebnih karakteristik."

Klakočar Zupančič: Skorajda jih jemljem kot del družine

Čeprav je nekatere grožnje prijavila Policiji, se danes počuti precej bolj varno kot v času, ko je bila sodnica in je bila, pravi, deležna diskreditacij. Ne zaradi hudih groženj, pač pa zato, ker ji kot predsednici državnega zbora varovanje pripada, jo danes na vsakem koraku spremljajo varnostniki, 24 ur na dan, vse dni v tednu. Tudi ko gre na zasebne obiske ali dopust. Tega se mi ni bilo težko navaditi, ker so zelo diskretni, pravi Klakočar Zupančičeva.  "Včasih nimam niti občutka, da so varnostniki. Smo razvili dobre, tudi zelo osebne vezi z nekaterimi, sprejeli so jih tudi otroci, tako da jih skorajda jemljem kot del družine." Poudarja, da je z njimi zadovoljna tudi, ker čuvajo njeno zasebnost.

Kdo so varnostniki?

Kdo so varnostniki, Policija ne razkriva. Kot pravijo strokovnjaki, so dobri tisti, za katere niti ni mogoče vedeti, da varujejo. Zaposleni so v Centru za varovanje in zaščito, ki deluje v okviru Generalne policijske uprave. V tej enoti, zadolženi za področje varovanja oseb in objektov, so, lahko preberemo na spletni strani Policije, zaposleni pretežno policisti specialisti – varnostniki, ki poleg vsakodnevnih nalog, kot so varovanja slovenskih državnikov in za državo pomembnih objektov, na leto opravijo še vsaj 70 varovanj tujih varovanih oseb. 

Koliko je varovanih državnih funkcionarjev?

Medtem ko so podatki o številu sodnikov in tožilcev, ki so varovani, po navedbah Policije tajni, pa je to, koliko je državnih funkcionarjev, ki jih varujejo na podlagi Uredbe o varovanju določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, znano. V zadnjih petih letih se je njihovo število sicer spreminjalo, odvisno pa je od veljavnih uredb, ki so se v preteklosti spreminjale. Kot navaja Policija, je danes varovanih 29 državnih funkcionarjev, ki jim varovanje pripada na podlagi njihove funkcije. 

Najbolj varovana sta predsednica države in predsednik vlade

Varovanje se izvaja po prvi, drugi, tretji in četrti stopnji. Glede na stopnjo ogroženosti se varovanje izvaja ob potencialni, povečani ali visoki stopnji ogroženosti, vključuje pa ukrepe preventivno-operativnega, tehničnega oziroma fizičnega varovanja. Več od tega Policija o načinu varovanja ne pove, saj bi s tem ogrožala svoje zaposlene ali varovane osebe.

Po prvi stopnji so varovani šefi tujih držav na državniškem, uradnem in delovnem obisku. Od naših državnih funkcionarjev pa sta najbolj varovana predsednica države Nataša Pirc Musar in predsednik vlade Robert Golob. Predsednikoma države in vlade sicer po omenjeni uredbi pripada druga stopnja varovanja.

Urška Klakočar Zupančič je kot predsednica državnega zbora varovana po tretji stopnji. Po tej stopnji pripada varovanje tudi podpredsednikom vlade Tanji Fajon, Luki Mescu, Klemnu Boštjančiču in Mateju Arčonu, vendar samo v primeru, če to narekuje ocena ogroženosti. 

Spomnimo, predlani je Policija varovala nekdanjega podpredsednika in ministra za zdravje Danijela Bešič Loredana, ki mu je varovanje pripadalo prav zaradi njegove funkcije podpredsednika vlade. Takrat je izjavil,  da brez osebnega varovanja ne bi nikoli opravljal  dela kot zdravstveni minister oziroma bi že zdavnaj odstopil s svoje funkcije zaradi vseh pritiskov, med drugim tudi grožnje s smrtjo.

Tanji Fajon sicer pripada varovanje po tej stopnji tudi zaradi funkcije zunanje ministrice. Med tako varovanimi sta še dva ministra, notranji minister Boštjan Poklukar in obrambni minister Borut Sajovic. V tej skupini pa sta poleg ostalih tudi bivša predsednika države in vlade. 

Precej daljši je seznam državnih funkcionarjev, ki jih Policija na podlagi uredbe varuje po četrti stopnji. Na tem seznamu so podpredsedniki vlade, razen če ocena ogroženosti narekuje njihovo strožje varovanje, torej po tretji stopnji. Med varovanimi so poleg ostalih tudi predsedniki državnega sveta, Ustavnega sodišča ter Vrhovnega sodišča. Tovrstno varovanje pripada tudi družinskim članom predsednikov države in vlade.

Varnostniki prekrivali strehe politikom, trdi tožilka Gončinova

Na varovanje Policije oziroma delo zaposlenih Centra za varovanje in zaščito mečejo slabo luč obtožbe tožilke v enem najhujših primerov pri nas, zloglasnem Kavaškemu klanu, Mateje Gončin. Varnostnikom očita, da so jo nezakonito nadzorovali, v skupino, ki jo je varovala, pa naj bi ji podtaknili varnostnika oziroma "agenta", ki naj bi jo nadzoroval. "So mi v ekipo vtihotapili agenta z namenom nezakonitega zbiranja osebnih podatkov o meni, zlorabljali so tudi kamere na moji nepremičnini, delovali so neprofesionalno in dodatno ogrožali mojo varnost, ponarejali dokumentacijo, kršili delovno zakonodajo."

Ker preganja slovensko celico ene najbolj brutalnih kriminalnih združb Kavaški klan, ki naj bi svoje nasprotnike v Srbiji zmlela in iz njih naredila čevapčiče, so Gončinovi lani junija odredili varovanje. Potem ko so ji letos ekipo varnostnikov v celoti zamenjali, je zahtevala, da se ji nazaj dodelijo tisti iz prejšnje, ki jim je zaupala. Po besedah Gončinove ji je Policija očitala, da ima  z varnostniki preveč oseben odnos. Sama to zanika in navaja, kaj vse so počeli varnostniki, ki so varovali politike, med drugim so, pravi, prekrivali strehe.  

Tožilka se z vodstvom Centra za varovanje in zaščito ni uspela dogovoriti glede svojih zahtev, zato se je svojemu varovanju odpovedala. Kljub temu jo Policija še vedno varuje. "Zdaj imam le operativno, okrnjeno varovanje, čeprav bi potrebovala fizično varovanje. O tem sem se bila pripravljena dogovoriti pod pogojem, da v ekipi ostane tretjina varnostnikov iz prve ekipe, ki jim zaupam."  Kot pravi, je splošno znano, da so si politiki vedno sami, avtonomno izbirali ekipo, zato jo čudi, da sama te pravice nima.

Ali navedba tožilke, da si lahko politiki sami izberejo ekipo za varovanje, drži, smo vprašali Policijo, njen pisni odgovor pa je zelo skop: "Odrejanje varnostnikov je v pristojnosti Centra za varovanje in zaščito." 

Tožilka je zoper posameznike iz vodstva Centra  za varovanje in zaščito vložila ovadbo, razmišlja pa še o odškodninski tožbi države.

Policija premierja Goloba varovala samo tri mesece

Policija je varovala predsednika vlade Roberta Goloba le tri mesece, Golob se je namreč odločil, da bo varovanje sebe in družinskih članov prenesel na Generalni sekretariat vlade. Pri pojasnjevanju, zakaj je to storil, se navezuje na odločitev tožilke Gončinove. Kot pravi, njeno odločitev podpira in verjame, da se je počutila nadzorovano, namesto da bi bila varovana. "Informacije so pa potem odtekale, nenazadnje verjetno tudi v te kriminalne združbe."  Poudarja, da se je odločil, da bo varnostno službo preselil na sekretariat vlade prav zaradi odtekanja informacij. "So bile informacije o tem, kje se nahajam, o tem, kje se nahajajo moji družinski člani, na razpolago med drugim tudi opozicijskim poslancem, ki so se s tem celo v parlamentu hvalili."

Se pa Golob sooča z očitki, da so varnostniki, ki varujejo njega, upravičeni do dnevnic za potovanja v Sloveniji, medtem ko varnostniki, ki varujejo predsednico države, predsednico državnega zbora ter tri ministre, niso. 

"Enako delo mora biti enako plačano," je bila ostra predsednica države Nataša Pirc Musar. Kot pravi Golob, bo Generalni sekretariat pripravil poročilo, ali veljajo za vse enaka pravila.  In če veljajo, je, pravi Golob, "na Policiji, kjer so drugi varnostniki zaposleni, da ukrepa".