Gradbeni odpadki sredi državnega kmetijskega zemljišča

Ko se od Vodic peljemo proti Brniku, sredi zelenega travnika že od daleč zagledamo ogromne kupe zemlje. Ko se jim približamo, vidimo med njimi na več deset metrov dolgi površini tudi gradbene odpadke. Ponekod iz njih gleda celo filc.

Toda to je le tisto, kar je vidno na površini. Večina materiala je skrita pod površjem, v več metrov globoki jami. Ni pa še očitno uspelo tistemu, ki je vozil material na zemljišče, odpadkov prekriti z izkopano zemljo. Po naših informacijah je namreč nelegalno odlagališče odkrila kranjska policija. Ta sicer zaradi interesa preiskave o tem ne daje informacij.

Naš vir trdi, da naj bi gradbene odpadke pripeljali z bližnjega gradbišča na Zgornjem Brniku, kjer družba Hyla gradi nov objekt. Naložba je vredna 40 milijonov evrov, izvajalec del pa je družba Makro5 Gradnje.

Kot navaja vodja projektov Makro5 Gradnje Aleš Paščinski, je na tem gradbišču nastalo približno 35.900 kubičnih metrov izkopa, od tega so odpeljali približno 26.600 kubičnih metrov zemljine. A tega niso storili sami, ampak podizvajalec. "Mi smo izvedbo zemeljskih del v celoti predali usposobljenemu specializiranemu podjetju Šuštar Trans d.o.o. z ustreznimi referencami za opravljanje te dejavnosti."

Ni nam pa Paščinski znal pojasniti, kje je izkopani material končal. Kot pravi, tega ne ve. "Oni so se zavezali s pogodbo, da bodo s tem materialom ravnali v skladu s slovensko zakonodajo."

Direktor in solastnik Šuštar Trans d.o.o. je Marjan Šuštar. Z njim smo govorili po telefonu, pred kamero se ni želel izpostaviti. Potrjuje, da je na omenjeno kmetijsko zemljišče vozil zemljino, a da to ni gradbeni material. Omenil je kmeta, najemnika zemljišča, ki da mu je to dovolil z namenom, da zemljišče izravna. Poleg gradbenih odpadkov so sicer na zemljišču vidni tudi kupi kamenja, kakršno se običajno odstranjuje z njiv. To kaže, da je nekdo dovažal tudi material, ki ni z gradbišč.

Šuštarja smo prosili za pojasnila še pisno, in sicer, koliko materiala je navozil v jamo, ta je po naših informacijah globoka približno pet metrov, ali je šlo le za material z gradbišča Hyle na Zgornjem Brniku, ali lahko to, kam ga je vozil, dokaže z dokumenti, in ali drži informacija, da naj bi policija sprva zasegla bager in mu ga pozneje vrnila. Njegov odgovor je bil: "Vaša vprašanja se nanašajo tudi na poslovna razmerja z našimi poslovnimi partnerji ter na z njimi povezane podatke in dokumentacijo. Podatkov in dokumentacije, ki predstavljajo poslovno skrivnost, zaradi varovanja zaupnosti teh poslovnih razmerij ne moremo javno razkrivati."

Janez Pogačar, solastnik uspešnega družinskega podjetja Hyla, ki izdeluje sisteme za čiščenje zraka in prostorov, težav z gradbenimi odpadki ni skrival. "Nam ni interesu pomesti to pod preprogo. Naš interes je, da se stvari rešijo. Vse bo realizirano skladno s predpisi."

Kot pravi, so za problem izvedeli od podizvajalca potem, ko sta se z zadevo začeli ukvarjati policija in inšpekcija. Tega je, pravi Pogačar, izbralo podjetje Macro5. "Oni so angažirali podizvajalca za zemeljska dela. Obstajajo projekti, pogodbe, vsi predračuni, popisi, kjer se pač predvideva, da bodo vse stvari rešene skladno s predpisi."

Na vprašanje, ali je bila Hyla seznanjena s tem, na katere lokacije bodo vozili zemeljski izkop, Pogačar odgovarja, da so lokacije odgovornost podizvajalca."Mi smo tisti, ki to plačamo in plačamo ne samo izkope, ampak tudi vse takse, ki so potrebne, okoljske dajatve." Koliko denarja je šlo za to, Pogačar ni povedal, saj gre, pravi, za poslovno skrivnost.

Bodo pa, napoveduje Pogačar, kot odgovoren investitor poskrbeli za rešitev problema. "Smo zahtevali in izvedli sestanek, glavni izvajalec, podizvajalec, nadzor in pa mi kot investitor. In smo se zmenili, kako bodo te stvari operativno izpeljane, dokler ne bo sanirano vse v skladu s predpisi."

Od družbe Trans Šuštar so, kot pravi, dobili pojasnilo, da so "poskušali narediti stvari, ki so bile racionalne." Več o tem Pogačar ni povedal.

Kmetijsko zemljišče s parc. št. 1046, k.o. Lahovče, na katerem so odloženi gradbeni odpadki, je, kot izhaja iz javnih evidenc, v lasti države, upravljalec zemljišča pa je Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko.

Marjan Šuštar, solastnik družbe Šuštar Trans, nam je omenil, da je na sporno zemljišče odlagal z dovoljenjem najemnika zemljišča. Na ministrstvo smo zato poslali več vprašanj, med drugim, kdo je najemnik zemljišča, ali so seznanjeni z dovozom večje količine gradbenih odpadkov nanj ter kako bodo ukrepali. Odgovorov nismo dobili, na ministrstvu se namreč sklicujejo na policijsko preiskavo, zaradi katere nam informacij, kot pravijo, ne morejo posredovati.

Po naših informacijah pa je vprašljivo, ali najemnik omenjenega zemljišča sploh obstaja oziroma ali je ministrstvo zemljišče komu oddalo v najem.

Čeprav investitorji poudarjajo, da so izvajalcu oziroma podizvajalcu plačali za odvoz gradbenih odpadkov in zato ne morejo odgovarjati, kaj se z njimi dogaja, inšpekcija opozarja, da so za njihovo odlaganje na nelegalnih lokacijah odgovorni tudi investitorji.

"Za pravilno ravnanje z gradbenimi odpadki je primarno odgovoren njihov povzročitelj, to je praviloma investitor gradnje, Investitor mora zagotoviti, da so gradbeni odpadki oddani pooblaščenemu zbiralcu ali izvajalcu obdelave odpadkov. Dokazilo o tem, da je investitor zagotovil njihovo zakonito obdelavo, je veljavni evidenčni list."

Tudi Upravno sodišče je v sodbi z dne 26. 11. 2020 odločilo, da investitor zakonske odgovornosti ne more prenesti na izvajalca s pogodbo. Zato je potrdilo inšpekcijski ukrep, s katerim je bilo investitorju naloženo, da zagotovi zakonito ravnanje z odloženimi odpadki.

V inšpekcijskih postopkih se ukrepi praviloma izrekajo povzročitelju odpadkov, kadar se ga lahko ugotovi. Če ga inšpekcija ne odkrije, nosi obveznost odstranitve nezakonito odloženih odpadkov praviloma lastnik zemljišča, na katerem so odloženi. Odgovornost se sicer ugotavlja v inšpekcijskem postopku.

Z večino primerov nezakonitega odlaganja gradbenih odpadkov v naravi se, ker gre za prekrške, ukvarja inšpekcija, medtem policija preiskuje kazniva dejanja obremenjevanja in uničevanja okolja.

Kaznivo dejanje med drugim zajema nezakonito zbiranje, prevažanje, predelovanje ali odstranjevanje odpadkov, če so izpolnjeni zakonsko določeni pogoji glede nevarnosti za ljudi ali okolje. Tako so tudi večje količine gradbenih odpadkov, odložene v naravi, lahko samo prekršek, če npr. govorimo o območjih, ki niso posebno zaščitena in gre za nenevarne odpadke. Za kaznivo dejanje obremenjevanja in uničevanja okolja je zagrožena kazen do 12 let zapora.

Policija, ki sicer preiskuje tudi sporno odlaganje gradbenih odpadkov v bližini Brnika, ne beleži zgolj primerov nezakonitega odlaganja odpadkov, temveč vsa kazniva dejanja obremenjevanja in uničevanja okolja. Če je pred desetimi leti obravnavala 18 takih primerov, od katerih jih je preiskala polovico, se je lani ukvarjala s 44 primeri tovrstnih kaznivih dejanj. Preiskala jih je približno 64 odstotkov.