Boj za demografski sklad – kdo bo upravljal z državnimi milijoni, SDS ali DeSUS?

Demografski sklad in vsi državni milijoni

Demografski sklad. Od leta 2012 na politični mizi. Vlagali so osnutke, kopja pa so se lomila zaradi razlik v stališčih, kateri del državnega premoženja gre v demografski sklad. Zvrstilo se je pet vlad: dve Janševi, vlada Bratuškove, Cerarjeva in Šarčeva, ki so demografski sklad zapisovale v koalicijske pogodbe, sklada pa zaradi prevelikih razhajanj nikoli ustanovile. In to kljub temu da ga je z rokom dveh let določila reforma ZPIZ-2 leta 2012. 

Kot so zapisali v Belo knjigo o pokojninah leta 2016, je po vzoru nekaterih drugih članic EU zakonodajalec pri sprejetju pokojninske reforme leta 2012 odločil, "da se obvezno zavarovanje financira tudi iz demografskega rezervnega sklada in drugih virov, določenih s tem zakonom".

S posebnim zakonom bi se tako v roku dveh let po uveljavitvi ZPIZ-2 moralo urediti delovanje in financiranje demografskega rezervnega sklada. Do roka, torej konca leta 2014, sklada niso ustanovili. 

Leta 2013 so poskušali preoblikovati KAD v rezervni demografski sklad, česar pa nato niso uresničili. Pozneje so sprejeli tudi Zakon o Slovenskem državnem holdingu, ki je določil, da se KAD najpozneje do 31. decembra 2015 preoblikuje v neodvisni avtonomni demografski rezervni sklad, zgodilo se ni nič. 

Ker do leta 2018 vidnejših premikov ni bilo, je zakon za dolgoročno pokojninsko vzdržnost vložil Desus, lani še SDS. Neuspešno.

Desus: 'Demografski sklad ne sme biti prazen žakelj', SDS: 'Prenos zgolj 1/7 premoženja je megla'

Predloga zakonov SDS in Desus sta se precej razlikovala. Desus je takrat zatrdil, da demografski sklad ne sme biti 'prazen žakelj', nanj bi prenesli strateške naložbe države: Zavarovalnica Triglav, Telekom Slovenije, Gen energija, Krka, Modra zavarovalnica, Luka Koper, Petrol in Geoplin, Terme Olimia, saj da bi le tako dolgoročno zagotovili pokojnine za poznejše generacije upokojencev. Demografski sklad bi bil novi upravljavec državnih naložb, Slovenski državni holding (SDH) pa bi ohranil vlogo centralnega upravljavca državnega premoženja.

SDS je predlagal, da bi na demografski sklad prenesli celotno državno premoženje."Večina prihodkov od tega premoženja, bodisi ko gre za prodajo tega premoženja bodisi ko gre za najemnine, dividende in druge prihodke kapitala od premoženja, ki je v tem skladu, bi se namenila za izplačevanje pokojnin," je ob predstavitvi zakona dejal predsednik SDS Janez Janša. S tem predlogom bi, kot je dejal Janša, poenostavili upravljanje celotnega državnega premoženja, ki je razdeljeno na SDH, družbo za upravljanje, različne sklade in deleže, ki so na različnih mestih.

Na lanskem posvetu v Državnem svetu pa je Janša dejal: "Nacionalni pokojninski sklad, v katerega bi se preneslo vse državno premoženje, bi bil najbolj koristen za vse. Prenos zgolj ene sedmine premoženja pa je megla."

Marko Pogačnik o vodenju sklada: 'Ne da bi vedel, to so zgolj špekulacije'

Osem let pozneje se v ozadju bije bitka, koliko in še enkrat več, čigavo državno premoženje bodo prenesli na sklad, predvsem pa, kdo bo šef upravljanja z državnimi milijoni. Po kuloarjih je govoric ogromno, a smo od več sogovornikov izvedeli, da Desus večjih možnosti za vodenje nima, niti da bi v večjem obsegu upoštevali njihove pripombe. Sklad naj bi vodil SDS, omenjajo Marka Pogačnika, ki pa je na naše vprašanje odvrnil: "Ne da bi vedel, to so zgolj špekulacije."

Da bi bil prva izbira Aleksandre Pivec Andrej Prebil, nekdanji izvršni direktor DUTB oziroma slabe banke, ta odločno zanika. "On ni kandidat Desusa za nobeno funkcijo."

Spomnimo se, Prebila je s položaja DUTB odnesla sporna preprodaja zemljišča nekdanjega KLI Logatec, kjer je posrednik s poslom zaslužil milijon evrov. Prebil naj ne bi bil sprejemljiv ne za Desus, kjer poslušamo o napetostih, pa nezadovoljstvu zaradi "soliranja" predsednice, ne za SDS oz. premierja Janšo. Pivčeva zagotavlja, da v stranki ni nesoglasij. Takoj ko se bodo poenotili koalicijski predsedniki strank, morda že danes na delovnem kosilu, "bomo predlog Zakona o demografskem skladu, ki bo v vsakem primeru kompromis, obravnavali na organih stranke".

Če so v Desusu predlog SDS iz lanskega leta zavrnili zaradi celotnega premoženja v skladu, je pričakovati, da naj bi prav takšen predlog zdaj obveljal kot vladni. Uradnih informacij ni, Pivčeva nam je omenjala analizo prednosti in slabosti, ki da so jo opravili v Desusu, podrobnosti še ne razkrije, pove pa, da bodo na sklad prenesli največ državnega premoženja, kolikor se bo dalo. Predlog naj bi šel v smeri, da bi se SDH, ki naj bi se preoblikoval v Demografski sklad, priključili DUTB, DSU, Kad in Modra zavarovalnica.

V Desusu si prizadevajo, da sklada ne bi ustanovili zgolj za polnjenje pokojninske blagajne, ampak tudi za celovito urejanje vprašanja demografije, kamor sodi predvsem financiranje najtršega oreha zadnjih 18 let – sprejemanje Zakona o dolgotrajni oskrbi. Ocene so visoke, govori se o 450 milijonih evrov izdatkov na leto, tega denarja v dveh blagajnah – zdravstveni in pokojninski, seveda ni dovolj, zato je dodaten vir za izpolnjevanje (bodočega) zakona v praksi nujen. 

O vpeljavi demografskega sklada je Center poslovne odličnosti Ekonomske fakultete že leta 2014 naredil študijo, ki opisuje probleme, predlaga rešitve in vire financiranja, zapišejo v Beli knjigi. Predpostavljajo, da bi bilo treba v obdobju od 2016 do 2020 (ki ga je država zamudila, op.) v demografski sklad usmerjati 67 milijonov evrov na leto, od leta 2020 pa od 233 do 403 milijonov evrov na letni ravni. Prva izplačila zavodu bi bila šele po desetih letih akumulacije. 

V Beli knjigi so opozorili na namen rezervnega demografskega sklada, da poskuša pokojninski sistem zgolj finančno razbremeniti. Sklad pa nikakor ne sme reševati problematike prilagajanja delovne dobe s podaljšanjem življenjske dobe, s čimer se mora ukvarjati sistemski zakon in s tem naslednja reforma pokojninskega sistema.

Zakona o demografskem skladu pred jesenjo ni mogoče pričakovati. Je pa zahteva Desus, da do konca junija ustanovijo Urad za demografska vprašanja, ki ga bo vodil Desusov človek in bo minister brez listnice. Imen še nimajo, trdi Pivčeva, a je v javnost pricurljalo ime podpredsednika stranke in nekdanjega župana Lendave Antona Balažka, ki ga bremeni policijska preiskava gradnje lendavskega Vinariuma. 

Politika časa za preigravanja nima več, demografija je skrb vzbujajoča

Slovenija se hitro stara, celo kot tretja evropska država. Vsak peti Slovenec je starejši od 65 let. Leta 2050 že vsak tretji. Na spodnjem grafu si lahko ogledate starostno piramido za obdobje od leta 1971 do 2080. Preoblikovanje prebivalstva je občutno.

Tudi Slovenija se je znašla v demografski zimi, v povprečju se rodi le 1,6 otroka na žensko. Obdobje premajhne rodnosti v Sloveniji traja že 40 let. Za obnavljanje prebivalstva bi morali dosegati stopnjo rodnosti vsaj 2,1 otroka oziroma ena ženska bi v času rodne dobe morala roditi v povprečju vsaj eno deklico, da bi nadomestila samo sebe. Leta 2055 naj bi imela Slovenija manj kot dva milijona prebivalcev. Po projekcijah Združenih narodov se glede na povprečno starost, ki je 43,5 leta v letu 2020, Slovenija uvršča med 12 držav sveta z najvišjo povprečno starostjo.

V Sloveniji je več kot 625 tisoč upokojencev, število narašča, v primerjavi z letom 2007 jih je danes 100 tisoč več, posledično je število delovno aktivnih, ki vplačujejo v pokojninsko blagajno, vse manjše, luknja v pokojninski blagajni pa je zato vse globlja.

Pogoji za upokojitev – letos so moški in ženske že izenačeni – 63,5 odstotka za 40 let pokojninske dobe. Povprečna starostna pokojnina pa 687 evrov.

Bomo kdaj uresničili napovedi po 70-odstotni pokojnini v primerjavi z zadnjo plačo?

Na ZPIZ-u pojasnjujejo, da bi to lahko dosegli skupaj z obveznim zavarovanjem kot temeljnim prejemkom posameznikov v starosti in dodatnimi oblikami zavarovanj, "ki pa v zadnjem obdobju stagnirajo in bi morale biti uvedene spodbude države, da bi se čim več ljudi vključilo v dodatna pokojninska zavarovanja z ustrezno višino vplačane premije. Ta je po trenutno razpoložljivih podatkih nizka oziroma prenizka, da bi se iz tega naslova zagotavljal tudi ustrezen del prejemka v času po upokojitvi."

Na račun staranja Slovencev se bodo odhodki za pokojnine dvignili za sedem odstotnih točk BDP 

Premier Janša je v mandatarskem nagovoru poslancem dejal: "Na prvem mestu, ko govorimo o strateških problemih te države, je demografija. Slovenija ima osmo najstarejše prebivalstvo na svetu, eno najstarejših v Evropi, starejše od evropskega povprečja, celotna Evropa ima ta problem, Slovenija je država z najvišjim demografskim tveganjem do leta 2050 na evropski celini."

Po projekcijah Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) se bodo, če ne bo sprememb pokojninske zakonodaje, odhodki od leta 2020 dvignili z 10,1 odstotka BDP na 17,1 odstotka BDP v letu 2055, ko bo dosežen vrhunec odhodkov, nato pa se bodo do leta 2070 spustili na 16,4 odstotka BDP. Precejšen dvig je zaznati od sredine tega desetletja do leta 2055.

V Evropski uniji (EU) obstajajo pomembne razlike pri vstopu in izstopu iz trga dela in času preživetem v upokojitvi, poudarjajo na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ). Povprečna starost ob vstopu na trg dela v letu 2017 se je gibala med 19 leti na Danskem in 28 leti v Romuniji, povprečna starost ob izstopu s trga dela pa med 61 leti v Franciji pa vse do 65 let na Irskem.

Pomembno je tudi, kolikšen delež predstavljajo leta našega življenja v upokojitvi v primerjavi z leti naše delovne aktivnosti. Ta delež je največji pri Luksemburžanih, Slovencih, Francozih in Grkih – 60 odstotkov in več ali za vsakih 10 let dela nadaljnjih 6 in več let preživimo v upokojitvi, pojasnijo na ZPIZ. Najmanj časa pa v primerjavi z delovno aktivnostjo v upokojitvi preživijo Estonci, Danci, Litovci in Švedi, med 40 in 50 odstotki.

Slovenci se upokojujemo zelo zgodaj

Raziskava Share je pokazala, da se v Sloveniji kar 70 odstotkov vseh posameznikov upokoji takoj, ko izpolnijo prvi pogoj za starostno upokojitev. Še bolj skrb vzbujajoče je dejstvo, opozorijo na ZPIZ, da se kar 14 odstotkov posameznikov odloči tudi za predčasno upokojitev, pa čeprav zakon določa znižanje pokojnine tudi do 18 odstotkov v primeru predčasne upokojitve.

Iz raziskave Inštituta Antona Trstenjaka in Saražin Klemenčič izhaja, da se je kar 34 odstotkov predčasno upokojenih in 33 odstotkov vseh upokojenih anketirancev strinjalo s trditvijo, da upokojitev zanje pomeni rešitev iz neznosne situacije v službi, kar raziskovalci povezujejo s tem, da so delavci soočeni z neprijaznim delovnim okoljem ter da zaradi tega predčasno zapustijo trg dela.

Demografski rezervni sklad bi lahko v prihodnosti pripomogel k zagotavljanju stabilne pokojninske blagajne, pojasnjujejo na ZPIZ, saj bi v primeru primanjkljaja zagotavljal dodatna sredstva, ki jih v višini milijarde in pol evrov vsako leto financiramo iz proračuna. "Tako bi demografski sklad tudi razbremenil proračun, toda le če bi bilo v njem dovolj sredstev in bi lahko zagotavljal sredstva v višini vsaj med pet do 10 odstotkov prihodkov pokojninske blagajne, letos bi to pomenilo med 300 in 600 milijoni evrov."

Dlje kot bomo odlašali, bolj bo bolelo, pravi profesor z Ekonomske fakultete dr. Janez Malačič. "Če je problem, da nimate dovolj sredstev za pokojnine, je ena možnost, da nekako zmanjšate število upokojencev, druga možnost pa, da zmanjšate pokojnine in verjetno se bo to v prihodnje zgodilo tudi pri nas ."

Demografski skladi po svetu zagotavljajo dolgoročno vzdržnost financiranja pokojninske blagajne. Višje pokojnine je mogoče zagotoviti s povečanjem aktivnosti starejšega prebivalstva, z višjimi zavarovalnimi osnovami, od katerih so plačani prispevki, in dodatnim varčevanjem, naštevajo na ZPIZ. "Kljub temu pa menimo, da mora v Sloveniji obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje še vedno ostati temeljna oblika zavarovanja, s katero se zavarovancem zagotavlja primerna višina pokojnin za dostojno starost."