Dejstva

Hojs, Bogovič, Novakova o migrantih in Palestini – bodo glasove nabirali s populizmi?

Ljubljana, 21. 05. 2024 05.55 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min
Avtor
Špela Bezjak
Komentarji
35

V sobotnem 24UR Fokus so se soočili kandidati treh strank od sredine proti desni, ki se bodo 9. junija potegovali za petletni mandat v Evropskem parlamentu. V studio so prišli Aleš Hojs (SDS) in dva aktualna evropska poslanca – oba se potegujeta za še en mandat – Ljudmila Novak (NSi) in Franc Bogovič (SLS). Katera stališča glede Palestine, migracij in zelenega prehoda družijo po ideologiji podobne politike? Kaj jih deli, kdo je navajal netočne podatke in kdo je s svojimi izjavami zavajal? Preverili smo dejstva.

Nekdanji minister za notranje zadeve pod zadnjo Janševo vlado Aleš Hojs je bil kritičen do aktualne evropske politike na področju migracij. Pakt o migracijah in azilu je označil kot škandalozen, saj da prinaša obvezno relociranje migrantov, v kolikor država nastanitev ne bi zagotovila, pa mora za to plačati. "Vi in gospod Bogovič ste soglašali s tem, da bomo migrante relocirali, v kolikor pa jih ne bomo želeli, ponavljam, pa bomo za njih plačevali v Španiji, Frankfurtu ali pa kje drugje v Evropi."

Kot pojasnjuje strokovnjakinja za mednarodne odnose Lara Bandi, države članice lahko same izbirajo med sprejemom prosilcev za azil, plačevanjem finančnih prispevkov ali nudenjem operativne podpore, denimo zagotavljanjem mejnih policistov ali pomoči pri vzpostavitvi sprejemnih centrov. Doc. dr. Jure Požgan dodaja, da pakt uvaja večjo fleksibilnost pri deljenju bremena med državami članicami.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

V povezavi s paktom je kot škandalozno Hojs označil še predvideno časovnico izvajanja ukrepov: "Del tega procesa bi lahko začeli izvajati že takoj, torej 'screening' na državnih mejah, biometrična preiskava ljudi, odvzemi prstnih odtisov, vse to naj bi začeli delati šele z letom 2026."

Pakt o migracijah in azilu začne res veljati leta 2026, pojasnjuje Bandi in dodaja, da pa se sicer na državnih mejah že izvaja obvezen odvzem prstnih odtisov. "Področje ureja uredba Eurodac, ki se izvaja od leta 2003. Vsaka država članica mora odvzeti prstne odtise vsem prosilcem za azil in osebam, prijetim pri poskusu nezakonitega prehoda meje, ali osebam brez državljanstva, ki vstopijo brez veljavnih dokumentov." Požgan pa opozarja, da pakt sam po sebi ne prinaša povsem nove ureditve: "Gre za nadgradnjo že obstoječih pravil. Trditi, da do leta 2026 EU ne bo urejala področja migracij in azila, je zavajajoče, saj to že počne."

Dejstvomer ne drži
Dejstvomer ne drži FOTO: Dejstva

"Pri relokaciji govorimo o 230 ljudeh in to so tisti, ki imajo pravico do azila. Slovenija letno sprejme vsaj toliko ali še več ljudi, zato je zame bistveno bolj pomembno, da smo prvič v Evropskem parlamentu določili, da ni principa odprtih meja." Tako pa o migracijah aktualni evropski poslanec in kandidat SLS Franc Bogovič

Profesor mednarodnih odnosov Požgan opozarja, da izjava ni točna, saj mora Slovenija, kot piše v političnem dogovoru, solidarnostno sprejeti vsaj 126 ljudi ali pa plačati 22.000 evrov za posameznika, ki ga ne bi sprejela.

Dejstvomer ne drži
Dejstvomer ne drži FOTO: Dejstva

Lara Bandi in doc. dr. Jure Požgan sta strokovnjaka za mednarodne odnose, ki sodelujeta z rubriko Dejstva.

Priznanje Palestine

Vsi trije kandidati za evropske poslance ocenjujejo, da priznanje Palestine, kot ga je napovedala vladajoča politika, v tem trenutku ni prava odločitev. 

Evropska poslanka in kandidatka krščanskih demokratov Ljudmila Novak, ki bo tokrat glasove nabirala z zadnjega mesta liste NSi: "Vedeti pa moramo, da je teroristična organizacija Hamas prva napadla Izrael. /.../ "

"To, da se pa vnaprej govori o priznanju Palestine brez tega, da bi se vedelo, kdo pravzaprav vodi Palestino, da smo danes v vojni, da na nek način posredno podpiramo tudi Hamas in njegovo početje, je za nas nesprejemljivo." Tako pa Franc Bogovič SLS. 

Trenutno palestinsko oblast vodi skupina strank s Fatahom na čelu, ki ne vključuje Hamasa in drugih terorističnih skupin, odgovarja Požgan, ki izjavi obeh politikov ocenjuje kot zavajajoči. Pojasnjuje, da drži, da je Hamas napadel prvi, če govorimo o napadu 7. oktobra lani. "V primeru izraelsko-palestinskega spora gre za več kot 70 let dolg konflikt, ki vključuje uporabo nasilja na obeh straneh."

Dejstvomer previdno

Glede števila žrtev v Gazi je Aleš Hojs izjavil: "Organizacija združenih narodov je že demantirala številke, ki so jih novinarji v zadnjem času spuščali v eter o številu žrtev med otroki."

Združeni narodi niso razglasili zmanjšanega števila žrtev v Gazi, opozarja Bandi. Tiskovni predstavnik OZN Farhan Haq je sporočil, da številke zdaj odražajo razčlenitev 24.686 umrlih, ki so že bili identificirani. "Obstaja pa še približno več kot 10.000 trupel, ki jih je treba v celoti identificirati in ugotoviti, kateri od teh so otroci in ženske," je Haq povedal novinarjem v New Yorku.

Dejstvomer ne drži
Dejstvomer ne drži FOTO: Dejstva

Zelena evropska politika

Soočeni kandidati so bili bolj točni pri navajanju podatkov, povezanih z okoljskimi temami. 

"Evropa kot taka proizvede zgolj sedem odstotkov CO2," je navedel Aleš Hojs. Ljudmila Novak pa: "Evropa daje eno tretjino svojega proračuna za kmetijstvo."

Po javno dostopnih podatkih, ki jih objavlja Evropska komisija, je 27 držav članic leta 2022 proizvedlo 7,28 odstotka svetovnega CO2. Evropska unija bo za skupno kmetijsko politiko v perspektivi 2021–2027 predvidoma namenila 31 odstotkov proračuna, torej malo manj kot tretjino. Požgan dodaja, da znesek sicer še ni končen, saj ne vključuje sredstev v okviru načrta Next Gen EU. 

Izjavi Hojsa in Novakove smo na Dejstvomeru označili z zeleno.

Dejstvomer drži.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8