Igrače z azbestom: kaj smo našli v skritem nakupu?

Zaradi skrb vzbujajočih opozoril, da so bile v Evropi in Sloveniji iz prodaje odpoklicane otroške igrače zaradi vsebnosti azbesta, smo se v rubriki 24UR Dejstva odpravili na teren. Zanimalo nas je, kaj se v resnici nahaja na trgovskih policah in spletnih straneh, kjer starši vsak dan kupujejo izdelke za svoje otroke. Obiskali smo več trgovin z igračami in preverjali predvsem izdelke, ki vsebujejo pesek. Posebej smo bili pozorni na kinetični oziroma čarobni pesek in raztegljive igrače, saj so bili prav tovrstni izdelki v tujini že predmet opozoril in odpoklicev. Denimo igrača, ki je napolnjena s peskom in je bila narejena na Kitajskem. Na policah smo našli široko ponudbo kinetičnih peskov, sicer večina znanega evropskega proizvajalca, ki navaja, da je mivka proizvedena na Švedskem.

V eni izmed trgovin smo vprašali, če imajo kinetični pesek, prodajalka nam je pojasnila, da ga nimajo. "Kinetičnega peska nimamo, ker je bil umaknjen iz prodaje. Sicer ne pri nas, ampak po večini trgovin zaradi azbesta. Imamo samo modelirno maso." Izdelek smo preverili in ugotovili, da tudi ta modelirna masa prihaja s Kitajske. Našli smo tudi čarobni pesek, prav tako kitajskega izvora. V drugi trgovini prodajalko vprašamo, da nas zaradi odpoklicev zanima, če je varen kinetični pesek, za katerega piše, da je proizveden na Švedskem. "Saj so ga najdli, en je bil na Poljskem, en na Nizozemskem, niti blizu tega."

Preverili smo tudi spletno prodajo, kjer je preglednost za potrošnika še manjša kot v fizičnih trgovinah. Medtem ko nekateri spletni trgovci jasno navajajo izvor peska, pri drugih o tem ni niti besede. To pomeni, da kupec ob nakupu pogosto ne ve, od kod izdelek prihaja in ali gre za enega izmed nevarnih izdelkov. Še bolj skrb vzbujajoče pa je, da smo v aktivni prodaji na nekaterih spletnih straneh našli celo že odpoklicane izdelke.

Urša Šmid Božičevič z Zveze potrošnikov Slovenije staršem svetuje previdnost. "Dejstvo je, da veliko teh igrač prihaja iz Kitajske, ampak na splošno prihaja veliko igrač iz Kitajske. Ampak to ni edina država izvora, da bi lahko rekli, če je pa igrača na primer iz Nemčije ali pa iz Slovenije, da je potem varna. Nikakor tega ne moremo reči." In kako lahko nevarno igračo prepoznamo? "Nikakor je ne moremo prepoznati, zato je zelo pomemben naš nasvet od Zveze potrošnikov Slovenije, da starši teh igrač trenutno ne uporabljajo."

Distributerji otroških igrač v Sloveniji, kot je podjetje Apollo, nekatere izdelke umikajo preventivno, ker je varnost otrok na prvem mestu, pravijo. Vodja marketinga Maja Ambrož pojasnjuje, da so izdelek umaknili iz ene trgovine, ko jih je na problematičen izdelek opozoril kupec. Šlo je za raztegljive figure s polnilom iz peska podjetja Orb iz Kanade. "S katerim sodelujemo že dlje časa in katerega izdelki so široko prisotni tako na evropskem kot na svetovnem trgu, tudi v spletnih trgovinah. Dobavitelj nas je obvestil o dogajanju v Veliki Britaniji in nam zagotovil, da dotičnega izdelka s serijsko številko, ki naj bi bila potencialno sporna v Sloveniji, na Hrvaškem ni. Mi smo preventivno vse te izdelke, torej dotične izdelke, umaknili s polic in jih bomo dali v uničenje."

Na vprašanje o nadaljnjem sodelovanju z dobaviteljem – podjetjem Orb iz Kanade odgovarja, da v tem trenutku težko poda odgovor. "Vse je odvisno od rezultatov. Zadeva se bo uredila tako, da bo predvsem varno za potrošnika, na drugi strani pa tudi opozorilo za vse nas, ki delujemo na tem področju."

V Sloveniji je zdravstveni inšpektorat doslej umaknil pet vrst igrač, za katere sumijo, da vsebujejo nevarna azbestna vlakna. Nekateri sporni izdelki, kot sta raztegljiva gorila in banana, so bili na slovenskih policah na voljo več kot dve leti. Poleg teh so s trga umaknili več vrst figuric in setov za slikanje s peskom.

V evropskem sistemu za hitro obveščanje o nevarnih izdelkih – Safety Gate – je zaradi potrjene vsebnosti azbesta ali utemeljenega suma nanj trenutno objavljenih 15 igrač. Gre predvsem za sete za slikanje s peskom, figurice, polnjene s peskom, in različne otroške znanstvene sete. A realnost na terenu je precej bolj skrb vzbujajoča. Po podatkih Zveze potrošnikov je v Evropi odpoklicanih že več kot 40 različnih igrač. Številke po posameznih državah razkrivajo, da se ukrepanje med članicami močno razlikuje. V Franciji in na Irskem so odpoklicali preko 30 izdelkov, na Nizozemskem 11, v Nemčiji pa 10.

Zgodba z azbestom v igračah se je začela pred pol leta v Avstraliji in na Novi Zelandiji. Odkrili so azbest v pesku, ki se je uporabljal v vrtcih in šolah. Preventivno so veliko šol tudi zaprli. Za rubriko 24UR Dejstva je spregovoril nizozemski raziskovalni novinar Richard Clevers. Po opozorilih iz tujine je preveril, ali imajo te nevarne igrače tudi na Nizozemskem. Testiral je 12 izdelkov. "V sedmih je bil azbest. Vsi izdelki, ki smo jih testirali, so bili izdelani na Kitajskem. Tudi če je nekaj izdelano na Nizozemskem, še vedno ne veste, od kod izvira pesek. Morda igračo res sestavijo tam, pesek pa dobijo s Kitajske."

Glede odzivnosti oblasti je Clevers kritičen. "Testiranje izdelka ni tako zahtevno, rezultate lahko dobite v enem dnevu. Razumem, da gre počasneje, a vsaj nekaj se dogaja. Nekatere države, na primer ZDA, pa na trgu še vedno prodajajo povsem enake, sporne izdelke in ne ukrepajo."

Po vedenju Richarda Cleversa je bilo po svetu odpoklicanih že več kot 120 izdelkov, vendar je težava v tem, da številni izdelki sploh niso testirani. "Problem je, ker države v Evropi ne sodelujejo dovolj dobro. Ko v Sloveniji najdete izdelek z azbestom, ga jaz ne želim najti v nizozemski trgovini in vi ne želite najti kontaminiranih nizozemskih izdelkov na vaših policah," dodaja.

Da nevarnost ni zgolj na policah, potrjujejo primeri, ki jih beleži Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa. Predstojnica dr. Metoda Dodič Fikfak opisuje konkreten incident, ko so jih kontaktirali zaskrbljeni starši, saj je raztegljiva igrača, napolnjena s peskom, počila, ko se je otrok z njo igral na kavču. Ta igrača – raztegljiva gorila – je bila v tujini že odpoklicana. "Če se otroci na to spravijo, lahko igrača poči in pesek se razsuje iz igrače. Igrali so se tudi s peskom, ki je ustvarjalen, ali z nalepkami, ki so pesek vsebovale."

Dodič Fikfak ocenjuje, da je "verjetnost izjemno majhna, da bi otroci zboleli. Ampak dokler obstaja verjetnost, je naša dolžnost, da opozorimo."

Vsaka izpostavljenost azbestu predstavlja tveganje za razvoj bolezni. Če starši ugotovijo, da imajo doma odpoklican izdelek, morajo biti pri odstranjevanju izjemno previdni, saj je azbest rakotvorna snov. "Dobro je, če starši ravnajo z rokavicami in masko. Vse površine je potrebno dobro obrisati z mokro krpo, večkrat prostor prezračiti. Kar je pa posebej pomembno, je pa to, da ne uporabljajo sesalnika, saj lahko prostor še dodatno okužimo z azbestom." pojasnjuje Urša Šmid Božičevič.

Inšpekcija trenutno analizira pet vzorcev, rezultati naj bi bili znani šele v začetku junija, ker so analize azbesta metodološko zelo zahtevne. Za analizo so v sodelovanju z Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) najeli podizvajalca, Zavod za gradbeništvo Slovenije. Poudarjajo, da so doslej v Sloveniji prek sistema Safety Gate prejeli 15 obvestil o spornih igračah, na podlagi katerih so izvedli pet odpoklicev. Pojasnjujejo, da je azbest novo identificirano tveganje, s katerim so bili prvič seznanjeni v letošnjem letu. Poudarili so, da so igrače s peskom vključili v program vzorčenja za leto 2026.

Dr. Metoda Dodič Fikfak poudarja, da zgolj objava na spletni strani zdravstvenega inšpektorata ni dovolj. "Ko gre za snov, kot je azbest, zares nevarno snov, ni dovolj objava na spletni strani. Informacija je na svetovnem tržišču najmanj 6 mesecev o teh igračah. To pomeni, da so 6 mesecev otroci izpostavljeni." In kritizira počasno odzivanje pristojnih organov, ki čakajo na dokončne laboratorijske dokaze, preden ukrepajo. "Jaz si ne predstavljam niti v snu, da čakamo. V trenutku, ko izveš, da obstaja sum, da je snov nevarna, opozori ljudi. Tudi če ne moreš reči, to je nevarno, vsaj otroke odmakneš, opozoriš. To smo dolžni staršem dati. In temu pravimo previdnostni princip, ki mora biti pri otrocih še bistveno bolj izražen kot pri odraslih."

Azbest ni edina rakotvorna snov, s katero prihajajo otroci v stik, rakotvorni učinki pa se skozi življenje seštevajo. Pediatrinja dr. Anja Radšel opozarja na dolgotrajne posledice in na dolgo latentno dobo. "Ne vemo, koliko je tista doza, ki bo enkrat čez toliko in toliko let naredila težave. Ko ta vlakna pridejo v telo, traja res zelo dolgo časa, da se bolezen izrazi, več desetletij. Naredi se kronično vnetje in rakava obolenja. Ta del nas najbolj skrbi, ker jih je tudi težko zdraviti in je nemogoče povedati, kakšen je odmerek in kaj bo ta odmerek naredil čez 10, 20, 30 let."

Pediatrinja starše poziva k premisleku o nakupovalnih navadah. "Jaz bi opozorila na to, da se kot starši zamislimo, koliko igrač otrok v resnici rabi. Danes v tej potrošniški družbi najraje naročamo igrače, ki so zelo cenovno ugodne, ampak stopimo par korakov nazaj in izberimo igrače, ki so morda malo dražje, kvalitetnejše in imajo ustrezne certifikate, da so varne za otroke. In da se zatekamo v naravo."

Stroka je jasna: varna meja pri azbestu ne obstaja. Vsaka izpostavljenost predstavlja tveganje za razvoj raka – od pljuč in grla do jajčnikov ter agresivnega mezotelioma. Dodič Fikfak ob tem dodaja, da je mezoteliom pogosto neozdravljiv. "Ko imaš prve težave, da zares ne moreš dihati, je že rak hudo razširjen, poleg tega pa hudo maligen, kar pomeni, da se je takrat, ko ga odkrijemo, že razširil. In preživetje je seveda posledično zelo majhno. Mi poznamo izjemno malo število ljudi s tem rakom, ki preživijo več kot pet let, povprečna doba preživetja je 16 mesecev."

Azbest povzroča rakave in nerakave bolezni. Statistika obolelosti v Sloveniji je zaradi azbesta skrb vzbujajoča.

Več kot 2300 oseb trpi za brazgotinjenjem pljuč, čez 700 jih je zbolelo za pljučno boleznijo, 362 ljudi pa je zbolelo za malignim mezoteliomom. Vsako leto na novo zboli približno 40 ljudi.