Dejstva

Imamo 'epidemijo zlomljenih kolkov', nimamo pa dovolj pomoči na domu in negovalnih bolnišnic

Ljubljana, 17. 06. 2020 06.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 12 min
Avtor
Alenka Marovt
Komentarji
93

Starejših od 80 let je 5,5 odstotka ali 115 tisoč Slovencev. Dve tretjini od vseh starostnikov v domovih zajemata starejše od 80 let, to je več kot 12 tisoč starostnikov. 12 tisoč jih prejema tudi oskrbo na domu, a vsi niso stari 80 let. Kdo skrbi za preostalih 90 tisoč? So vsi vitalni, nepotrebni pomoči? Država podatkov nima, ugotavlja Računsko sodišče. Pilotnim projektom dolgotrajne oskrbe, ki žanjejo uspehe, že zmanjkuje denarja. Negovalnih bolnišnic oziroma oddelkov je odločno premalo, nujna sta rehabilitacijska centra po poškodbah, saj smo priča 'epidemiji zlomljenih kolkov'.

Več videovsebin
  • Iz 24UR: Nujen učinkovit sistem
    03:45
    Iz 24UR: Nujen učinkovit sistem
  • Iz SVETA: Epidemija zlomljenih kolkov
    04:04
    Iz SVETA: Epidemija zlomljenih kolkov

 

Odranci: 'Občino stane pomoč na domu bistveno manj kot plačilo doma starejših'

Odranci so majhna občina v Prekmurju, imajo komaj 1650 prebivalcev, a potrebe kot vsaka druga, tudi tam starostniki potrebujejo oskrbo na domu. Socialni položaj pa nezavidljiv, večina starejših ima minimalne dohodke. 

Pomoč na domu, zanjo morajo poskrbeti občine, za Odrance organizira CSD Lendava. Za občane je brezplačna, saj jo v celoti financira občina. Letno v povprečju za 10 uporabnikov namenijo okoli 10 tisoč evrov, pove župan Ivan Markoja. Starejši predvsem potrebujejo pomoč pri osebni negi in dostavi hrane iz gostinskih lokalov. Negovalke prihajajo na dom vsak dan in za enega vzdrževanca opravijo povprečno dve uri dela.

"Pomoč na domu je ena od najbolj racionalnih pomoči, tako za občino kot za oskrbovanca, ker občan ostane v domačem okolju dokler lahko, si poleti krajša čas z manjšimi opravili, bolj kot v domovih za starejše ga lahko obiskujejo sosedje in svojci, občino ta storitev stane bistveno manj kot plačilo doma starejših, saj ima večina naših starejših oseb minimalne dohodke in mora občina poravnati večino nastanitvenih stroškov."

V Odrancih v celoti financirajo pomoč na domu 10 upravičencem, kar znaša približno 10 tisoč evrov na leto.
V Odrancih v celoti financirajo pomoč na domu 10 upravičencem, kar znaša približno 10 tisoč evrov na leto. FOTO: 24ur.com

Pomoči na domu je deležnih le 12 tisoč starostnikov

Pomoč na domu, kot neinstitucionalno obliko skrbi za starejše, je treba okrepiti, poudarja Ana Petrič, direktorica Centra starejših Notranje Gorice, ki jo izvajajo tudi v okviru njihovega doma. Po drugi strani pa poudari, predvsem je treba vprašati starostnike, česa si želijo - oskrbe na domu, doma, oskrbovanega stanovanja, saj bodo le tako zadovoljni. "Mi imamo doma nepokretnega dedka, bolno babico, zanju pretežno skrbi moja mama. Zato se dobro zavedam, koliko truda in energije je potrebno za delo s starimi, bolnimi ljudmi. Vsem, ki skrbijo za svojce doma, je treba izreči pohvalo."

Zagotovo je treba razvijati pomoč na domu, kajti nihče ne vpraša starostnikov, kaj želijo, pa bi morali. Če si nekdo želi biti v domačem okolju, naj bo v domačem okolju, in naj se mu pomoč zagotovi tam. Če želi nekdo priti v dom, naj dobi mesto, naj se mu to omogoči, naj se mu pomaga, če pa želi oskrbovano stanovanje, naj se mu omogoči tudi to. Ljudem je treba dati izbiro, kajti samo na ta način bodo zadovoljni. 

Mi doma imamo tudi situacijo, imamo nepokretnega dedka, bolno babico, za katero pretežno skrbi moja mama. Zato se dobro zavedam, koliko truda in energije je potrebno za delo s starimi ljudmi, za delo z bolnimi. In mislim, da resnično jim je potrebno dati vsem tistim, ki skrbijo za svoje svojce doma, pohvalo.

Konec leta 2018 je bilo 7.783 uporabnikov pomoči na domu, v vsem letu pa okoli 12.000. Deležni so je tisti, ki se zaradi starosti ali hude invalidnosti ne morejo oskrbovati in negovati sami, njihovi svojci pa take oskrbe in nege ne zmorejo ali zanju nimajo možnosti. 

Starostniku pomagajo v gospodinjstvu, pri dnevnih opravilih in ohranjanju socialnih stikov.

Pomoč na domu izvajajo domovi za starejše, centri za socialno delo, javni zavodi v občinah, pa tudi zasebni izvajalci s koncesijo ali z dovoljenjem za delo. 

Storitev pomoči na domu je torej v pristojnosti občin, saj občine izberejo izvajalca in dajo soglasje k ceni storitve. Ni povsod zastonj, tako kot na primer v Odrancih, občine v povprečju subvencionirajo storitev v višini preko 70 odstotkov. Povprečen uporabnik plačuje približno 36 odstotkov celotnih stroškov storitve, kar znaša okoli 5,4 evra na uro, pojasnijo na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ). Ponekod morajo starostniki zanjo plačati tudi osem evrov in to je problem za tiste, ki imajo denimo 400 evrov pokojnine, saj si je ne morejo privoščiti ali je dobiti v takšni meri, kot bi jo potrebovali. 

Na prav to cenovno neenakost subvencioniranja pomoči na domu po občinah je opozorilo Računsko sodišče. Ob tem so navedli, da je cena za uro pomoči v domu za starejše v povprečju 17-krat nižja od ure pomoči na domu, pri tem uporabnik pomoči na domu tudi po plačilu občinske subvencije plača za uro oskrbe na domu v povprečju kar 8,5-krat več, kot plača uporabnik za uro oskrbe v domu za starejše. 

pomoc_na_domu

Inštitut RS za socialno varstvo (IRSSV) ugotavlja, da je bilo v letu 2017 na čakalnem seznamu za pomoč na domu 524 oseb. Podatkov o tem, koliko upravičencev bi potrebovalo večji obseg pomoči na domu, kot jo lahko prejmejo, pa ni. Za neposredno izvajanje socialne oskrbe, ki se na domu upravičenca lahko izvaja vse dni v tednu, in sicer največ do 20 ur tedensko, je zaposlenih 1007 oseb. 

Socialna inšpekcija Inšpektorata RS za delo spremlja vsebinski del storitve socialne oskrbe na domu in opravlja redne in izredne nadzore pri občinah in izvajalcih oskrbe, torej domovih, CSD-jih, zasebnikih.

Stisko starejših nemalokrat izkoriščajo tudi določeni zasebniki, ki ponujajo storitev socialne oskrbe', ki jo zapakirajo pod pomoč na domu', gospodinjska pomoč'. Socialna inšpekcija je prepovedala izvajanje socialnovarstvenih dejavnosti petim izvajalcem v Posavju v letih 2016 in 2017.

Zaradi velikega pomanjkanja zmogljivosti institucionalnega varstva se povečuje povpraševanje po socialni oskrbi, s tem pa nastajajo čakalne vrste tudi pri dostopu do nje. "Slabost je pripadajoče število ur, saj mnogi to storitev uporabljajo z namenom premagovanja časa do sprejema v dom, vendar pripadajočih največ 20 ur na teden ne zadošča za uporabnike, ki potrebujejo pomoč pri vseh življenjskih aktivnosti in opravilih," opozarjajo na Skupnosti socialnih zavodov. "Število ur ne zadošča tudi za osebe z demenco, ki begajo in potrebujejo stalno spremstvo."

Številni upravičenci storitev pomoči na domu uporabljajo za čas do sprejema v dom, vendar pripadajočih največ 20 ur na teden ne zadošča za uporabnike, ki potrebujejo pomoč pri vseh življenjskih aktivnosti in opravilih.

Ivan o pilotnem projektu Most: 'Brez pomoči drugih ne bi zmogel'

Če si star, če nimaš svojcev, če nimaš nikogar, da bo poskrbel zate, ko sam ne boš več zmogel, enostavno nimaš tiste lučke na koncu predora, opozarja zdravnica in humanitarka Ninna Kozorog. "Ogromno naših starostnikov nam reče, vse, kar lahko naredim, je, da crknem'. Velika večina nima niti toliko financ, da bi si plačala lasten pogreb."

Vsako odlašanje po 18 letih političnega kalkuliranja o sistemskem urejanju dolgotrajne oskrbe je zato nedopustno. Da imamo v državi ogromno ljudi, ki znajo, so strokovni, požrtvovalni, empatični, potrjujejo trije pilotni projekti dolgotrajne oskrbe, financirani iz evropskega denarja v Dravogradu, Celju in Krškem.

Da je temu tako, pritrdi Ivan Zorko iz Krškega, ki brez pomoči drugih ne bi zmogel. Ivan je invalidsko upokojen, ostal je brez obeh nog, s slabimi 500 evri pokojnine. Dokler je lahko, je zanj skrbela žena, zdaj zaradi bolezni tudi sama ne zmore več.

"Ne bi zmogel sam. Tudi žena je 'boga', tudi z eno nogo. Saj že tako težko shajava, od meseca do meseca. Nimaš nikogar, da bi šel v trgovino, nikogar."

Ivanu Zorku nudijo celostno oskrbo. Od nege do prevozov v trgovino. Na dekleta, ki mu pomagajo, je zelo ponosen.
Ivanu Zorku nudijo celostno oskrbo. Od nege do prevozov v trgovino. Na dekleta, ki mu pomagajo, je zelo ponosen. FOTO: 24ur.com

Ivanu pomagajo brezplačno, saj gre za pilotni projekt dolgotrajne oskrbe Most, ki je v večini financiran iz evropskih sredstev. Gre za nadgradnjo sistema pomoči na domu, v projekt so ob socialnih oskrbovalcih vključeni tudi fizioterapevti, kineziologi, delovni terapevti, socialni delavci, tehniki zdravstvene nege. Sodelujejo tudi z osebnimi zdravniki, patronažno službo, domom za starejše, splošno bolnišnico, "to je res zdaj tista celostna podpora družini, ker tukaj ni nikoli samo pomoč tej osebi, temu upravičencu, ampak je to nekako pomoč in podpora vsej družini, poudari vodja projekta Most, Carmen Rajer. Podrobno smo o tem pisali v spodnjem članku "7 vlad, 6 ministrov za delo in 13 za zdravje dolgotrajne oskrbe ni uspelo urediti".

 V projektu Most so v letu in pol pomagali 350 občanom Krškega, denarja imajo le še do konca leta. Kako bodo pomagali vsem, ki jih nujno potrebujejo, saj že imajo čakalne sezname, Rajerjeva ne upa niti pomisliti, zakon je nujen. "Mi imamo demografijo, o kateri statistike zelo očitno govorijo in nas prehiteva po levi in desni strani. Obenem imamo tudi mlajše, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo, ki ne sodijo v noben dom starejših občanov in obstanejo v domačem okolju, na skrbi staršev, ki bi že sami potrebovali dolgotrajno oskrbo. To se nam ne bi smelo dogajati."

'Epidemija' zlomljenih kolkov

Kot tretja najstarejša družba v Evropi se soočamo z naglim povečevanjem deleža starejših od 65 let, znotraj te petine pa se še hitreje povečuje delež najbolj starih, 80 oziroma 85 let in več, pravi profesor z Ekonomske fakultete dr. Janez Malačič. "To so tisti, za katere je v resnici treba poskrbeti, povprečna dolžina življenja pa se povečuje. Življenje je zdaj v razvitih državah dolgo že več kot 100 let, na 10 let se povečuje za 2 leti, to pa pomeni 6 ur na dan."

V prihodnjih 35 letih naj bi se delež starejših skoraj podvojil.

Kljub starajoči populaciji so ljudje relativno dobrega zdravja in zato še aktivni, posledično pa je ogromno poškodb. V 10 letih se bo število poškodovancev podvojilo, s številkami ponazori travmatolog dr. Anže Kristan, vodja Urgentnega kirurškega bloka UKC Ljubljana. "Leta 2015 smo na urgenci obravnavali 4300 poškodovancev, starejših od 65 let, po projekcijah bo teh poškodovancev do leta 2025 osem tisoč."

Vsako leto imajo med pet in 10 poškodovancev, ki so stari 100 let. Povprečna starost poškodovanca s poškodbo kolka je 82, 83 let. 

Zlom kolka je ena tipičnih poškodb starostnika, kjer brez operacije ne gre. Tukaj gre za 'nekakšno epidemijo' zlomljenih kolkov. "Če smo leta 2015 imeli poškodovancev z zlomom kolka okoli 1000, jih pričakujemo po naših projekcijah do leta 2025 2000 na leto."

Večina starostnikov je pred poškodbo relativno samostojnih. V glavnem živijo doma, skrbijo sami zase in potrebujejo pomoč samo pri fizično bolj zahtevnih opravilih oziroma pri urejanju uradniških stvari. Po padcu oziroma poškodbi kolka je znano, da se samo nekaj čez 50 odstotkov ljudi tudi na dolgi rok vrne k aktivnostim, ki so jih bili sposobni opravljati pred poškodbo, pojasnjuje Kristan.

epidemija_kolkov
Pri ogromnem porastu poškodb starostnikov gre za tako imenovano ortogeriatrično populacijo, ki zahteva zelo specifično celostno obravnavo. Na travmatologiji so prijavili terciarni projekt s tega področja, zaposlili internistko in izobrazili kader. Potrebovali bi dodatne operacijske dvorane in kader, saj je stanje enako kot pred 20 leti. "V Sloveniji smo pred leti z veliko pomočjo dr. Kebra razmontirali celo geriatrijo." Prof. dr. Matej Cimerman, predstojnik KO za travmatologijo

Ko je kirurško zdravljenje zaključeno, večina njih vsaj še nekaj časa ne bo sposobna skrbeti sama zase, pripoveduje vodja urgentnega kirurškega bloka, zato ob odpustu iz bolnišnice potrebujejo pomoč za nego in intenzivno fizioterapijo. "Zadnja leta imamo z naraščanjem starejše populacije težave na travmatološki kliniki te ljudi odpustiti iz bolnišnic. Še najmanjše težave imamo z ljudmi, ki že pred poškodbo živijo v domu starejših občanov, kamor se lahko vrnejo po končanem akutno-kirurškem obdobju, kjer imajo nego in rehabilitacijo."

V povprečju ljudje, ki živijo v domu, zapuščajo bolnišnico po zlomu kolka od štiri do pet dni hitreje kot tisti, ki so prej živeli sami doma.

"V bolnišnici lahko mi pripeljemo pacienta z rehabilitacijo in nego precej daleč, vendar so kapacitete v teh akutnih bolnišnicah omejene."  Vsak trenutek morajo imeti vsaj 10 odstotkov, to je 20 postelj prostih, "ker dobivamo nenaročene paciente s ceste". 

Človek po  zlomu kolka nekaj časa ne more biti samostojen. V pomoč so jim negovalni oddelki bolnišnic, ampak so kapacitete relativno majhne. Zgovoren je podatek, da lahko le pol drugi odstotek pacientov iz travmatološke klinike napotijo na nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja na negovalni oddelek. "Ena od rešitev je, da se negovalni oddelki okrepijo - kadrovsko in po številu postelj. Ali pa, da bi organizirali nego in rehabilitacijo na domu pacienta." Namreč, za starejše ljudi, ko zamenjajo okolje tako na hitro, po padcu pridejo v bolnišnico, je to hud stres in imajo zaradi tega hude psihične težave, razlaga Kristan, zato je zanje najbolje, da se čim prej vrnejo v okolje, ki so ga navajeni. 

Nujni sta rehabilitacijska centra za starejše, dodatni negovalni oddelki in vsaj dve negovalni bolnišnici

Zelo podobno razmišlja direktorica Bolnišnice Sežana Silvana Šonc. Prepričana je, da bi glede na vedno večje potrebe, potrebovali zraven negovalnih oddelkov v splošnih bolnišnicah, vsaj še dva rehabilitacijska centra za starejše, to so geriatrični rehabilitacijski centri. "Če bi imeli na razpolago skupaj vsaj 250 postelj za obravnavo starejših pacientov v teh centrih, bi se po naši oceni dokaj zadovoljivo odzivali na potrebe po rehabilitaciji starejših, ki bi se vračali v domače okolje. Med temi posteljami  imam v mislih izključno postelje za rehabilitacijo in ne za nego."

Število negovalnih postelj bi bilo potrebno posebej opredeliti za celotno Slovenijo, pravi Šončeva, verjetno bi bilo zaželeno, da jih je v vsaki splošni bolnišnici vsaj med 20 in 30, ob tem pa še večja negovalna bolnišnica v Ljubljani in morda tudi v Mariboru. 

Obstoječe negovalne kapacitete so odločno premajhne. Imamo le eno bolnišnico v Ljubljani s 33 posteljami, prenova razpadajoče nekdanje pediatrije in povečanje kapacitet na 90 postelj pa se že leta odmika. Po državi imamo še pet negovalnih oddelkov v bolnišnicah Sežana, na Golniku in v Murski Soboti, bolnike sprejemajo tudi na Ptuju in Jesenicah, oddelek načrtujejo še v Slovenj Gradcu.

negovalni_oddelki_bolnisnica

Na Golniku imajo 19 postelj, najdaljša ležalna doba je kar 4,5 leta, medtem ko je z njihove strani priporočena tri tedne. Povprečna ležalna doba v Murski soboti je 27 dni, najdaljša je bila 203 dni, na voljo imajo 47 postelj.

V Sežani negovalni oddelek z največ posteljami

Sredi maja je padla v kopalnici, se udarila v kad in počila sta ji kolk in komolec, pripoveduje Zdenka Macerol. Po 14 dneh zdravljenja v šempetrski bolnišnici je prišla na rehabilitacijo v sežansko bolnišnico na negovalni oddelek. "To je urejena bolnišnica za to podaljšano bolnišnično zdravljenje in sem bila zelo vesela, da so me sem pripeljali."

V Sežani, kjer imajo največji negovalni oddelek v Sloveniji z 90 posteljami, je najdaljša ležalna doba mesec dni. Imajo možnost, ne pa tudi denarja za prenovo dela bolnišnice v nov oddelek z 12 posteljami za izolacijo. "Če bi imeli sredstva, bi pristopili takoj. Imamo dejansko že dokaj dobro pripravljeno dokumentacijo," poudari direktorica Šonc.

Negovalni oddelki so zelo pomembni, trdi Šončeva, saj se lahko pacientu ponudi še zdravstvena nega in oskrba za določeno obdobje, ker so v kategoriji starejših pacientov številni, ki se ne morejo vračati v domače okolje.

Ob vključitvi bolnikov v program rehabilitacije se jih do 70 odstotkov vrača nazaj na svoj dom. "Doprinos je, da starejši pacienti še nekaj let dokaj samostojno ali z delno pomočjo živijo na svojem domu. Letno vključimo v ta program do 1400 pacientov. Naša bolnišnica se z delom svoje dejavnosti razvija v tako imenovani geriatrični rehabilitacijski center na sekundarnem nivoju."

KOMENTARJI (93)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Infraping
17. 06. 2020 18.00
-1
Naj Gospod odloči, kdo bo šel in kdo ne. Mentalno-fizičnim hlodom Boga, meni zlata.
SKRIPT
17. 06. 2020 17.40
+4
Kako nasa drzava dopusca, da skrbnica pise pisma v imenu svoje dementne mame in to predstavnica Srebrne niti, res zalostno, uboga Helena, cista diskriminacija, njena hcerka ne bi smela biti skrbica, saj deluje proti volji njene mame.
Rožice cvetijo
17. 06. 2020 21.18
+1
SKRIPT, ne vem na točno kateri članek se nanaša tvoj komentar, vendar nekdo ima skrbnika zato, ker se je sam nesposoben pravilno odločati, o katerikoli stvari. Zato,kot pišeš, materina volja ni relevantna, pač pa o tem odloča skrbnica.
SKRIPT
17. 06. 2020 17.30
+6
Bojim se, da nas ne bodo resile populisticne izjave Biserle marolt meden in njene srebrne niti. BISERKA DOVOLJ TE IMAMO, HOCEMO NINO KOZOROGO, KI RES DELA ZA NAS STAROSTNIKE
Roman Kosmos
17. 06. 2020 17.01
+0
karanteno naj janša nardi.
Pjudipaaaaaj
17. 06. 2020 15.40
+0
Če že govorimo o osteoporozi in revmatoidnemu artritisu, ki sta prvi vzrok za padce in lom kosti pri starostnikih treba malo gledat izven okvirjev sodobne medicine. Malo več naturopatije, naprimer v obliki transdermalnega magnezijevega olja na sklepe, kosti in srce in starostnik bo zelo hvaležen ker bodo kosti pridobile na gostoti, kalcifikacija sklepov pa bo v roku par mesecev izginila. Ampak ne, treba starcem dajat pharma BS in jih še hitreje spravit pod rušo.
METKA102
17. 06. 2020 16.00
+7
Le kako naj imajo starostniki dobre kosti? Pred, med in po vojni rojeni so trpeli pomanjkanje hrane, tudi njihove matere, veliko jih je imelo rahitis. Malčke so hranili z pšeničnim zdrobom, ker drugega ni bilo. Na podeželju je bilo morda malo bolje, ker so imeli mleko. Zdaj, ko pa so ostareli, mnogi nimajo denarja, da bi si privoščili ustrezno prehrano, premalo se gibljejo (nekateri se ne morejo), tudi v dso so le redkokdaj na zraku in soncu. In človek se sesede sam vase.
Pjudipaaaaaj
17. 06. 2020 17.26
+0
METKA102 ..hmmm...ti razložim na hitro. Vse kronične bolezni med katere spada tudi osteoporoza in revmatoidni artritis in s tem povezani mnogi zdravstveni problemi so rezultat podhranjenosti telesa. Človeško telo dnevno potrebuje dobrih 90 nutrientov, sem spada 16 vitaminov, 60 mineralov, 12 aminokislin in pa omega 3 in 6. Malokdo se zaveda kako zelo ti le par mesecev rednega uživanja (ko si enkrat uradno bolan) teh nutrientov IZBOLJŠA KVALITETO ŽIVLJENJA. Nima veze če si star 40 ali 90 let. Človeško telo ima sposobnost obnavljanja. Tega zdravniki žal ne razumejo. Za obnovo pa se potrebujejo naravni gradniki življenja, ne pa kemične sintetične substance. Mislim, kako omejen mora biti človek, da predvideva da bo sintetika naredila v organskem telesu nekaj pozitivnega? Glede mleka pa ti povem le to, da Skandinavci ki sodijo med najbogatejše in zdravstveno "ugledne" države kjer je mlečna industrija zelo močna...so v svetu največji bolniki ko gre za osteoporozo. Le čemu? Ni fora kalcija v mleku ki kao obnavlja kosti. Dejstvo je, da ima Norveška kljub bogati prehrani s kalcijem v svetu največ primerov osteoporoze. In kaj to pomeni? Da treba malo internet pričet uporabljat v pravo smer in se ne zanašat le na zdravnike sodobne medicine. Ker dejansko nimajo POJMA O POJMU.
Pjudipaaaaaj
17. 06. 2020 17.29
+0
Pa še tole..ko človek enkrat zboli v malo hujši obliki..potem več ne pomaga le vzdrževanje organizma s priporočenimi dozami. Tukaj je potrebna ortomolekularna naturopatska medicina. Pomeni, večino od nutrientov zajačat na x2-50. Odvisno od vitamina, minerala. POL PA SE MENIMO kdo je pravi doktor. Kajne vizita.si?
Pjudipaaaaaj
17. 06. 2020 17.32
+3
Sam kalcij v mlečnih produktih ne pomaga nič če v prehrani telesu ni dovolj MAGNEZIJA. Prav zaradi pomanjkanja magnezija se kalcij prične nabirat v obliki kristalov na sklepih. Mah...brezveze sploh razlagat. Srečno.
TistoPravo
17. 06. 2020 17.53
+5
+++Nima veze če si star 40 ali 90 let. Človeško telo ima sposobnost obnavljanja+++
TistoPravo
17. 06. 2020 17.55
+4
Problem ni v mleku...prehrana mora bit raznovrstna, čimbolj...popolno pa se težko kdorkoli prehranjuje, zgolj vsak se lahko trudi po svoje. Jaz bi izpostavil predvsem vodo. Klorirana iz pipe je dejansko antigradnik za telo, ki pa bi moral biti osnova....samo v pravi polni izvirski obliki bi jo moral človek piti!
METKA102
17. 06. 2020 19.39
+1
str4, verjetno imaš kar prav in tudi tisto pravo. Premalo smo poučeni, premalo vemo, prav vsega tudi ni na internetu. Da pa sintetična zdravila škodujejo in ne morejo pomagati bo pa kar držalo. Kar se mleka tiče, za odrasle najbrž res ni pomemben, za otroke pač, predvsem materino. Bi bilo pa fajn spoznati ljudi, kot sta vidva.
TistoPravo
17. 06. 2020 21.31
+0
Problem skandinavcev je, da je njihova voda "prazna"...osnova za življenje. Recimo islanci imajo v vodovodih praktično vodo brez mineralov. Posledično je kava skuhana z to vodo pri njih totalno zanič, oziroma če si navajan bolj mineralno polne vode...ti je tud maslo na prepečencu ne poboljša...recimo izvirska voda iz tunjic naj bi vsebovala kar 75 za telo pomembno obstojnih elementov, tudi večina voda iz vodovodnih sistem je bogata a zaradi prisotnosti živih organizmov jo je potrebno klorirati...kar pa je problem.
Rožice cvetijo
17. 06. 2020 21.32
+1
Dokazano je, da s pitjem mleka organizem izgubi zaradi presnove, iz kosti, še 1x toliko kalcija, kot ga z mlekom dobi. Mleko je za dojenčke, tudi v živalskem svetu se ve, do kdaj pijejo pri materi. Le 10% ljudi ima vse življenje encim, ki ga imamo vsi le toliko časa, ko smo-bili dojeni, ostalih 90% pa vse življenje non stop težave. Večina sploh ne ve, da zaradi mleka. Trpi prehitra "prebava", težave z želodcem, napihovanje, vetrovi....Vendar zdravniki ga priporočajo, boste rekli. Seveda, priporočajo tudi zdravila, ki oblažijo težave zaradi uživanja mleka. Če bi bili pošteni, bi vam rekli, prekinite z mlekom. Mlečni izdelki so pa povsem druga,dobra stvar.
jajko
17. 06. 2020 13.42
+8
To je pa malo smešna primerjava o ceni oskrbe na domu ali v dso. V dso dve delavki podelata 30 ali več ljudi, ki pa jim lahko rečejo kar številka in ne oskrbovanec. Oskrba na domu, pa da vsem koristnikom vedeti, da nismo pozabili nanje. Vsak dobi, kar si želi in je obravnavan kot človek in ne kot številka. Mogoče je to privilegij, ampak se pa ta privilegij tudi pošteno plača. Zato pa je taka razlika v ceni ure. Oskrba na domu pomeni, da se delavka popolnoma posveti enemu oskrbovancu za eno uro in ne tridesetim za dve minute.
JohannDoe
17. 06. 2020 13.05
+0
Ivek bo tvitnil "antifa", Lolek pa "Janša". In problem bo čudežno rešen.
kratkovidni
17. 06. 2020 12.06
+16
nič ni urejeno,že stoletja po istem kopitu, ni centrov za rehabilitacijo, soča je polna,gosti premožne arabce, zgradit nove centre za starostnike ,magari na tajkunski zemlji.....
ValterUdovernik
17. 06. 2020 12.50
+4
Geres
17. 06. 2020 12.54
+6
Mi nimamo kapitalizma. Mi imamo neko svojevrstno kreaturo. V kapitalizmu obstajajo vsaj zavarovanja, ki ti krijejo tovrstne zadeve, pri nas pa se komunistični zdravstveni sistem pretvarja, da je za vse poskrbljeno. Poskrbljeno je zgolj za tiste z vezami
JohannDoe
17. 06. 2020 12.59
+2
Pri nas se ta "komunistični zdravstveni sistem" namenoma spreminja v to, da se samo pretvarja, ker nekateri z njegovim propadanjem služijo. Poskrbljeno je v tej zgodbi za mnoge, še najmanj za paciente.
Rafail
17. 06. 2020 12.00
-15
če si zlomiš kolk bi se morala plačati kazen, v teh časih ko v bolnišnicah mankajo prostori je sebično da mesta zasedes zaradi takih stvari, namesto da bi pazil, nerode
JohannDoe
17. 06. 2020 13.01
+6
Seveda. To je total neodgovorno od tebe. Sploh, če si ne moreš privoščit plačat menjave.
Julijann
17. 06. 2020 11.59
+16
Kaj reči ob takih dejstvih? ...smo ena prokleto čudna država, v bistvu si lastne države niti ne zaslužimo, ker eni še kar živijo v preteklosti, oz.kar vsa politika, ki ne vidi sprotnih problemov naše družbe, ali, vidi jih, a ni časa za to ...bolj se mudi reševati razne prijatelje, znance, lastne stranke, da se lahko obdržijo in mešajo meglo ...kaj bo s starejšimi, kaj z našo srednjo generacijo, kaj z mladino ...to je nepomembno...
Enohp
17. 06. 2020 11.51
+8
Bolj važno je da je JJ kupil spet vojaške oklepnike....!!!!!
JohannDoe
17. 06. 2020 12.49
+2
Nič bolj važno ni kot to, da vsi pred njim niso kupili vojski niti čevljev ali municije za vadit, pa se za starostnike denarja ali časa vseeno ni našlo.
User1563571
17. 06. 2020 11.45
+17
Gledam številne prazne hiše, z enim, dvema ostarelimi osebama, mlade se je spravilo stran, ker da so predolgo doma....ko imajo otroke, starši za varovanje odpadejo, v prepolnih, skorajda živinsko napolnjenih vrtcih, njihovi starši cele dneve z doma za zaslužkom....to se je hotelo, ne? Razdružiti generacije, da imajo drugi delo. To podpira sodobna družba. Napolnite hiše z družinskimi člani, bo manj hiralnic...
TistoPravo
17. 06. 2020 11.19
+14
Žalostno je vse skupej, če starostnik nima svojca da mu pomaga...psihično in fizično ga ni čez človeka ki ti je blizu...
VAREN
17. 06. 2020 11.16
+10
Ne vem kaj je vsem oblastnikom, levim in desnim. Pri tem so vsi že leta enaki. Kot da je problem zgradit objekte in zaposlit ljudi. Hitreje bodo polni kot vsa zgrajena stanovanja, ki zdaj samevajo. Da ne narediš nič moraš bit res tele.
TistoPravo
17. 06. 2020 11.38
+9
Razlog je v tem, da gredo v oskrbo starejši ki nimajo sočloveka....ki jim to lahko zagotavlja na domačem naslovu. Ni samo v tem, ali mu jo lahko omogoča prostorna z primerno opremo ter časovno...ampak tudi v tem, ali so odnosi primerni, sploh če sobivata skupaj z potomcem ki bi že svojo drižine z otroci in svojimi specifičnimi potrebami. Eni imajo denar, da si kupijo primerne odnose v domačem okolju...tudi če jih drugače ni...zelo malo pa jih je, ki imajo denar pa si dobro finančno stoječi želijo v domsko oskrbo....dejansko je želja po domu večini takrat, ko ni druge. Kot so že znali starejši povedat, pojdi v dom ko si še zdrav...da boš imel kaj od tega, pa da se še navadiš funkcionalen vsaj približno...pa ne jit v dom čele, ko si z svojim svojcim zaradi svojih posebnih že dodobra izstrošil odnose in fer energijo...ki pa nikoli nebi smela temeljiti na tem, da je tvoj otrok te dolžan do zadnje starostne muhavosti prenašati vzporedno z vsemi svojimi življenskim izzivi.
Jager_za_vedno
17. 06. 2020 10.30
-15
Karte na mizo. Vsi bi radi, da država za njih poskrbi. Ne da se sam potrudi in si sam zagotovi lepo starost. Več kot dovolj je privat domov za upokojence. Problem je drugje. Še v stari državi in v Sloveniji so bila in so še delovna mesta z malo dodane vrednosti. In taki zaposleni niso sposobni niti ne znajo se pripravit na starost. Ker ne zaslužijo dovolj za šparovček. Tudi velike firme niso v stanju plačati delavcem normalne plače, ker ni dodane vrednosti. Niso zato krivi direktorji in vlada, ampak ljudje sami, ker se ne izbražujejo za delo z visoko dodano vrednostjo. Da imamo tako stanje smo krivi vsi skupaj. Res pa je, da tistemu ki izpade iz sistema naj bi država priskrbela človeku dostojno bivanje. In potreb je na žalost več kot je denarja
Geres
17. 06. 2020 10.40
+16
Če država pričakuje, da sami plačamo zdravnika, da sami plačamo skrbo, potem naj nam pač ne pobere 50% plače. Pa bo šlo. Sedaj se država pretvarja, da za vse poskrbi, kar obenem tudi prinese s seboj pomanjkanje komercialnih zavarovanj in tržne ponudbe. Koliko zavaranj poznaš, kjer bi varčeval in bi ti sofinancirali stroške doma? Privat zdravstvo je omejeno - imaš enostavne zadeve ala Uz trebuha ipd. Nimaš privat ne revmatologa, ne imunologa, infektologa itd itd. Torej tudi če bi si želel spomagt, si v tej državi težko. In iz lastne izkušnje: ni večje agonije, kot da javni sistem ne dulje, privatnega pa ni. Lahko samo crkneš ali iščeš rešitve čez mejo. Ki pa jih bolan nisi v stanju iskat.
KungFuPanda
17. 06. 2020 11.03
-2
Pri resnih boleznih, kjer zdravljenje stane par 100000 evrov pa privat sistem odpade, še posebej v taki majhni državi, kot je naša. Lepo je jamrat, koliko ti javni sistem pobere pri plači in da bi raje šel k privatnem, ampak za eno transplantacijo kostnega mozga pa ne vem, če bi vsak kar plačal 240000 €, ker bi moral za ta denar šparat 40 let po 500€ na mesec, samo za to. Problem te naše majhne države je, da ni prostora za resno konkurenco. V tem smislu bi se morali povezati s sosednjimi državami v zdr. zavarovalniškem smislu in v smislu zdravstvenih storitev. Večji trg prinese konkurenco ter večje prihodke in manjša tveganja.
VAREN
17. 06. 2020 11.25
+0
KAR STE LETA 1991 ŽELELI, TO STE DOBILI. BREZ JOKANJA.
Geres
17. 06. 2020 12.41
+2
Če gledaš po Evropi, so ambulantne storitve v rokah koncesionarjev. Ker jih opravijo kakovostno, hitro in za cca enak znesek kot tisti, ki so v državni lasti. Seveda pa je enormna večina bolnišničnih storitev v državni domeni. In kje smo mi s koncesijami za ambulantne storitve? Aja, nekdo je narod naplahtal, da je to zanje slabo. Saj ne, da je v Avstrija enormna večina osebnih zdravnikov koncesionarjev. Iz javnega zavarovanja so pač na pacienta plačani toliko, kot tisti, ki delajo za "državni" zavod. Tako imajo pacienti izbiro in ne čakajo do smrti. Strinjam se, kar se tiče povezav s sosednjimi državami v zavarovalniškem smislu - damo Zagreb ima malo morje privatnik klinik in tudi zavarovanja, ki, vsaj deloma, krijejo preglede v teh klinikah. To povezovanje bi bilo nujno potrebno. Ker ko si enkrat bolan, nisi v stanju raziskovat trg, kam bi šel itd.
JohannDoe
17. 06. 2020 12.53
+0
@geres Drži. Če pa javni sitem ne deluje in nimaš denarja za privatni sistem in ceno, ki jo postavi, ti je pa itak vseeno, ker si prepuščen crkovanju po svojih zmožnostih.
JohannDoe
17. 06. 2020 12.56
+1
Problem našega zdravstva in financiranja je za začetek v korupciji pri nabavah. Ni Janša odkril zlate jame pri nakupih za državo in problem se ne bo rešil, ko bo Janša odšel.
Jager_za_vedno
17. 06. 2020 13.36
-1
Očitno ni jasna povezava med dodano vrednostjo in davki. Če bi imeli višjo dodano vrednost bi lahko država kljub nižjim stopnjam pobrala več davka. Po drugi strani od naše države zahtevamo vse živo. Resno misli. Npr Švica. Imajo visoko dodano vrednost v gospodarstvu, visoke cene, visoke davke. Noben se ne pritožuje čez davke, ker ima država denar da vse plača. Pri nas delamo napol zastonj, dodelave ipd, kar je v zadnjih nekaj letih domena Azije. Standard bi pa imeli kot Švica. Pač ne gre. Tudi če upoštevaš sistemsko korupcijo, ki je pri nas kar razvita je vprašanje, če bi imeli dovolj sredstev za ureditev vsega kar si ljudje želijo. Res je tudi, da tisti ki jamrajo da je davkov preveč so ponavadi tisti ki pljuvajo čez našo državo in zahtevajo da njihove probleme reši država. Bo treba pri nas več firm kot je Instrumation technologies, Hidria, Akrapovič ipd da bomo si lahko plačali vse kar si želimo. Take firme ne nastanejo brez pravega pristopa ljudi , država pri tem mora samo pomagat. Yaskawa je odprla pri nas fabrike, ker ve da se da kaj ustvarit. Ker so videli pravi pristop. Tako je treba delat!
Geres
17. 06. 2020 16.19
+1
Trenutno javni ne deluje, pa še resnega privatnega sektorja ni. Torej brez skrbi, z denarjem ali brez si brez vez gotov.
vomo
17. 06. 2020 10.22
-1
KONCESIJA je naredila razdor v zdravstvu. Koncesionarji delajo veliko manj in prevzemajo samo lažje paciente, a služijo na račun PRIVILEGIJA OGROMNE vsote denarja, ne logično. Zakaj samo priviligirani in in izbranci s spiska. Moramo omogočiti vsakemu zdravniku, da SE sam odloči za privatno bolnico, jasno tudi z vso odgovornostjo. Zavarovalnici PA JE ITAK VSEENO KOMU PLAČA, ALI JAVNI USTANOVI seveda veliko dražje,ker POSREDNO plačuje PETI KOLONI ALI ZDRAVNIKU Z ZASEBNO ORDINACIJO.
8866688
17. 06. 2020 10.20
+2
Ivek bo twitnil fake news antifa. Vse kar je sposoben. FDV kader komunist.
Geres
17. 06. 2020 10.16
+13
Celotni zdravstveni sistem je v bistveni slabšem stanju kot 20 let nazaj. Naš zdravstveni sistem je čisti komunizem, kjer se neka avtoriteta (osebni zdravnik in ZZZS s kvotami) odloča, kdo bo dobil storitev in kdo ne. Lahko si bolan za crknt, pa če te osebni ne napoti naprej, gagneš. Nam seveda razlagajo, da je to normalno, a kaj, ko smo ljudje hodili po svetu in vemo, da npr. že v sosednji Avstriji osebni zdravnik ne igra vloge vratarja - torej posameznik z JAVNIM zavarovanjem prosto dostopa do specialistov - torej ne rabi napotnice osebnega zdravnika. Pri nas pa je vse v rokah ene osebe - osebnega zdravnika. Da je vse skup še boljše, ga eno leto po izbiri ne smeš zamenjat. Lahko pa crkneš. To še niso prepovedal.
pomlad 2020
17. 06. 2020 10.15
+14
Desus je stranka, ki naj bi se zavzemala za upokojence. Toda žal so jim starejši deveta skrb. Edina skrb jim je polnjenje lastnih žepov!!! Pivčeva sedaj raje leze v tazadnjo Princu teme in si polni žepe in račune.... Vladni plevel!!!
vomo
17. 06. 2020 10.14
+5
Zakaj se zdravstvo že 30 leto krčevito drži PETA KOLONA ,katero ščitijo SODSTVO REŽIMA, IN ZAKAJ ORGANI PREGONA nikoli nič ne odkrijejo. Mislim, da je prišel čas, da tako več naprej ne gre. Tej PETI KOLONI ni mar za narod, to jim je samo PAROLA, da lahko lažje KRADEJO.