Kako je, ko v potresu izgubiš svoj dom, dobro ve družina Wojčicki. Kaj se zgodi, če hiše niso dobro zgrajene in potresno odporne, smo lahko videli v Zgornjem Posočju, na enem od potresno bolj nevarnih območij pri nas, kjer sta se v šestih letih zgodila dva potresa, prvi na velikonočno nedeljo 1998, njegova magnituda je bila 5,6, drugi manj močan potres pa leta 2004. Prvi je poškodoval več kot 4000 objektov, drugi 2000. Družina Wojčicki je bila ena tistih, ki je doživela oba. "V letu 1998 je hiša dobila rumeno piko, kar je pomenilo, da jo je treba popraviti, leta 2004 pa je dobila rdečo piko, torej ni bila več primerna za bivanje in jo je bilo treba porušiti," je leta 2020, ko jim je država začela graditi novo hišo, za 24UR Inšpektor povedala Petra Wojčicki.
Leta 2021 je družina Wojčicki, po zapletih z lastništvom, le dočakala novo hišo. Tistih par tisočakov, ki so jih po drugem potresu dobili od zavarovalnice, so nakazali v državni proračun k ostalemu denarju, s čimer se je nato financirala gradnja nove.
Za obnovo po obeh potresih je država dodelila 170 milijonov evrov. Na ministrstvu za naravne vire in prostor konkretne številke, koliko je bilo škode, danes nimajo. Zakaj? Ker so metodologije neprimerljive z današnjimi. Popotresna obnova po potresu iz leta 1998 je bila končana v letu 2009. Obnova z državnimi sredstvi je potekala na 1829 objektih. Popotresna obnova po potresu iz leta 2004 je, razen v posameznih primerih, zaključena - tri odstotke oz. 19 objektov je še v fazi obnove. Obnovljenih je bilo 620 objektov. Državno tehnično pisarno, ki je skrbela za obnovo, so letos aprila zaprli.
Potres ni zadostno zavarovan
V Sloveniji že dolgo ni bilo potresa, zadnji večji je bil leta 2004. "In ta spomin zelo hitro izbriše neprijetne dogodke. Potres ni zadostno zavarovan," pravi Maja Krumberger, direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja. Ocenjuje, da tretjina nepremičnin ni zavarovanih, tretjina od teh pa tudi nima dodatnih kritij, kot so plaz, potres, poplave. Danes so na voljo zavarovanja pri različnih zavarovalnicah, a ob potresu 1998 še niso obstajala, pravijo na Občini Bovec.
Petra Wojčicki pravi, da so novo hišo v primeru potresa zavarovali leta 2021. Za zavarovanje za potres so plačali 84 evrov na leto. Premija se je leta 2022 zvišala na 105 evrov, ampak so za 45.000 evrov povečali zavarovalno vsoto. "Se mi ne zdi velik strošek, glede na to, da imamo zavarovano celotno hišo," pravi Petra Wojčicki. Letos se jim je premija za hišo s 440 evrov zvišala na 515 evrov.
Pri zavarovalnici Grawe je 40 odstotkov strank zavarovanih v primeru potresa, pri Generaliju pa 36 odstotkov. Po potresu v Petrinji se je število zavarovanj sicer precej povečalo, pojasnjujejo pri Grawe. Pri Zavarovalnici Sava in Zavarovalnici Triglav ocenjujejo, da se za potresno zavarovanje odloči okoli tretjina zavarovancev, ki imajo sklenjeno eno od možnih oblik zavarovanja nepremičnine. "Podobno kot se poveča zanimanje za zavarovanje po ostalih elementarnih nesrečah (vihar, toča, poplave ipd.). A žal zavedanje prebivalcev oz. lastnikov nepremičnin o teh nevarnostih hitro spet upade. Ljudje se še vedno premalo zavedajo, da potres lahko povzroči katastrofalno škodo," pojasnjujejo pri Triglavu.
Koliko znaša zavarovanje hiše v primeru potresa?
Kmetijo ima proti potresu zavarovano Martin Mavsar, ki se primarno ukvarja s sadjarstvom, imajo pa tudi živino. "Odkar se je zgodil potres v Petrinji, smo se odločili, da bomo tudi zavarovali naše objekte pred tem dogodkom." Za 250 kvadratnih metrov bivalnih površin plačujejo 300 evrov. Sicer imajo zavarovano kmetijo in gospodarska poslopja na novo vrednost, okoli pol milijona evrov, za kar plačujejo 1500 evrov za celotno zavarovanje.
Premija je odvisna od velikosti in starosti objekta (ali je bila zgradba zgrajena pred ali po letu 1965), leta obnove, potresne izpostavljenosti (Slovenijo delimo na štiri cone) in dogovorjene soudeležbe zavarovanca ob škodi (dva, pet ali deset odstotkov od zavarovalne vsote)."Med najmanj in najbolj potresno izpostavljenim območjem je približno štirikratna razlika v višini premije," pojasnjujejo pri Zavarovalnici Triglav. Izračun, koliko nas stane zavarovanje v primeru potresa, nam je poslala samo Zavarovalnica Sava. Za 100.000 evrov vredno nepremičnino bi v prvi potresni coni, kjer je verjetnost za potres najmanjša, pri zavarovanju doplačali 20 evrov na leto za nevarnost potresa.
Premijska stopnja za zavarovanje potresa za večstanovanjski objekt v Ljubljani, grajen po letu 1965, bi bila pri Triglavu za tretjino nižja od premijske stopnje za primerljiv objekt, grajen pred letom 1965.
Do leta 1964 v Sloveniji nismo imeli nikakršnih predpisov o tem, kako naj se potresno varno gradi. Po tem letu, po potresu v Skopju, so bila sprejeta prva navodila oz. predpisi, kako graditi potresno varno. Od leta 2007 pa imamo sodobne standarde gradnje in vsi objekti, zgrajeni po tem letu, so potresno varni.
Kako nujno je zavarovanje?
Naši objekti se rušijo, saj smo že doživeli potrese in objekti niso zdržali obremenitev, opozarja Andrej Pogačnik, predsednik matične sekcije gradbenih inženirjev pri Inženirski zbornici. "Absolutno bi bilo treba zavarovati objekte. Predvsem pa bi morale zavarovalnice tistim, ki izvedejo protipotresno sanacijo pri zavarovanju pred potresom, ustrezno zmanjšati premije."
Imamo države, kjer se obveznega zavarovanja nepremičnin velikokrat poslužujejo, tako Krumberger. Turčija ima npr. obvezno zavarovanje potresa. "V začetku leta so imeli na vzhodu Turčije katastrofalni potresni dogodek, kjer so ugotovili, da je bilo samo 50 odstotkov zavarovanih nepremičnin, pa še vprašanje, ali so bile zavarovanja ustrezna. Vedno, ko razmišljamo o obveznem zavarovanju, moramo vnesti sisteme nadzora, kaznovanja, kontrole, kjer pa običajno nastanejo problemi," pravi Krumberger in dodaja, da se načeloma zavarovalnice ne zavzemajo za obvezna zavarovanja, čeprav bi bilo to za njih najlažje, "ampak spodbujamo, da je zavarovanje potrebno".
'Potresa se zavarovalničarji najbolj bojimo'
"Potres je visoko tveganje, ki se ga zavarovalničarji najbolj bojimo," pravi Maja Krumberger. Občasno morajo zavarovalnice opraviti stresne teste, ali so zavarovalnice sposobne finančno preživeti različna krizna obdobja in eden izmed testov se vedno vrti okoli potresa v Ljubljani. "Ljubljana je na prelomnici in je izrazito izpostavljena potresnim tveganjem. Zadnji večji potres je bil leta 1895. Če bi se ta ponovil oz. ta intenziteta, bi bila ta škoda neprimerno večja od tega, kar smo gledali zdaj na začetku avgusta," opozarja Krumbergerjeva.
Pri vseh tveganjih, ki imajo značilnost katastrofe, kar so bile tudi poplave, se zavarovalnice zavarujejo pri pozavarovalnicah. Drugače ne bi zmogle v primeru poplav tako hitro izplačati škod, pravi Krumbergerjeva. "Zavarovalnice si v pogodbi opredelijo, mi bomo plačali do škode x milijonov pri enemu dogodku in vse, kar gre čez, na koncu plača pozavarovanje oz. mednarodni trg."
Kakšne so anomalije pri zavarovanjih? Zakaj je v osnovnem zavarovanju hiše kritje v primeru padca letala, poplave pa ne? So zavarovalnice včasih zavarovale stanovanje v 9. nadstropju v primeru poplav? Nadaljujemo v rubriki Dejstva v četrtek.
Kaj, če se jutri zgodi potres v Ljubljani?
Potresno nevarnih stavb je v Sloveniji ogromno, tega stavbnega fonda je cca. od 42.000 do 100.000 stavb, ocenjuje Andrej Pogačnik. Stavbe bi bile v primeru potresa zelo poškodovane ali uničene. Gre za enostanovanjske in večstanovanjske hiše, tudi javne objekte. Skratka, vsi objekti, ki so bili zgrajeni do leta 1964, so popolnoma brez potresne odpornosti. "Niso bili zgrajeni z mislijo, da lahko nastane takšna obtežitev," pojasnjuje Pogačnik.
Kaj bi se zgodilo, če bi v Ljubljani nastal tak potres, kot se pričakuje, da lahko nastane? V Ljubljani je ogroženih 393 višjih stavb. "Nastala bi ogromna gmotna škoda, po grobi oceni približno osem milijard evrov. Ogromen del gospodarske aktivnosti bi se ustavil in katastrofa bi zahtevala ogromno število človeških žrtev, v teh ogroženih objektih živi od 88.000 do 228.000 ljudi," pojasnjuje Pogačnik.
Smo se kaj naučili iz preteklih potresov? Katastrofalne razmere so zelo podvržene hitri kolektivni pozabi, pravi Pogačnik. "Takrat, ko se zgodijo, se jih vsi zavedamo in vemo, da smo ogroženi, ampak ker se to ni zgodilo nam, radi hitro pozabimo in ne mislimo na to, čeprav je ta nevarnost vedno prisotna. V Ljubljani je bil potres pred 120 leti in lahko se zgodi jutri."
Katastrofe nas vedno ujamejo nepripravljene, dodaja Pogačnik. "Mi nikoli ne rečemo, dajmo naš stavbni fond počasi, ampak permanentno utrjevati. S tem, ko ga bomo utrdili, bomo zmanjšali nevarnost in škodo, ki potencialno lahko nastane ter razporedili bomo na daljši časovni interval stroške obnove. Zdaj pa ne vlagamo nič, potem bomo pa doživeli katastrofo, imeli bomo ogromno smrtnih žrtev, imeli bomo izpad gospodarstva in bodo stroški dvakrat, trikrat večji."
Energetsko obnavljamo bolnišnice, ki potresno niso varne
Pogačnik pravi, da na zbornici že dolga leta opozarjajo, da je energetska sanacija objektov, ki poteka preko Ekosklada, neustrezna. "Na starejše objekte, ki so potresno neodporni, se dajejo nova okna, lep stiropor in lepa fasada. Objekt je videti kot nov, čeprav v resnici sama konstrukcija ni odporna. Potresno sanacijo bi morali izvajati pred ali hkrati z energetsko, da je stavba res varna s stališča potresa in energetsko učinkovita. To bi bila najboljša rešitev," pravi Pogačnik.
Predvsem je to ključno pri objektih višjega družbenega pomena – bolnišnice, šole, telovadnice. "Če se zgodi kakšna katastrofa, potrebujemo šole in telovadnice, da evakuiramo ljudi in potrebujemo bolnišnice, da poškodovane ljudi oskrbimo. Preko javno zasebnih partnerstev se delajo energetske sanacije bolnišnic, potresne pa ne. To je največja napaka, kar jih lahko naredimo," je kritičen Pogačnik.
Pred leti je bila za potrebe civilne zaščite narejena preliminarna ocena potresne ogroženosti stavb v Ljubljani, med drugim tudi šol in vrtcev. Na rdečem seznamu so se v Ljubljani znašle štiri osnovne šole – Jožeta Moškriča, Vodmat, Poljane in Trnovo. Vse so bile v preteklih letih že celovito in statično sanirane, zadnja – OŠ Trnovo – je bila zaključena leta 2022, so pojasnili v Službi za razvojne projekte in investicije in Oddelku za zaščito in reševanje, ki sta del ljubljanske občine. Od leta 2006 do 2023 so za področje predšolske vzgoje in izobraževanja namenili 1,5 milijarde evrov, od tega 419,6 milijona evrov za investicije in investicijsko vzdrževanje.
Sanirati stavbo, ki je potresno nevarna, je precejšen gradbeni podvig. Je težje kot pri energetski sanaciji, kjer se dogaja zunaj in se ni treba izseliti, pojasnjuje Pogačnik. "Treba je sanirati od temeljev, nosilnih sten, v veliki meri tudi medetažne konstrukcije, do zaključnih vezi na strehi. So precej grobi gradbeni posegi, ki zagotavljajo, da je objekt po tem varen. To drugače ne gre."
Najbolj ogrožen del Slovenije od severozahoda proti jugovzhodu
Celotno ozemlje Slovenije leži na potresno aktivnem območju. Najbolj ogrožen del Slovenije gre od severozahoda proti jugovzhodu – predvsem Posočje, osrednja Slovenija in krško-brežiško območje, pojasnjujejo na Uradu za seizmologijo Agencije za okolje. Najmočnejši potres v Sloveniji se je zgodil pred več kot 500 leti, 26. marca 1511 na območju Idrije. Ocenjena magnituda je bila 6,4. Potresi, čeprav zelo šibki, se v Sloveniji zgodijo vsak dan. Za Slovenijo je značilna zmerna potresna dejavnost.
In kako je zavarovana Nuklearna elektrarna Krško (NEK)? V zadnjem desetletju so v NEK izvedli tehnološke nadgradnje, s čimer so povečali odpornost elektrarne tudi na malo verjetne naravne in druge ekstremne dogodke, za katere elektrarna ni bila originalno projektirana. Premoženje, ki ga ima NEK in se nahaja na območju jedrskega objekta, je zavarovano s polico Material Damage Policy, ki krije rizik potresa, poplave, viharja in tudi nuklearne rizike. NEK je zavarovana v skladu s Pariško konvencijo in v skladu z Zakonom o odgovornosti za jedrsko škodo. Za škodo do višine 700 milijonov evrov ima sklenjeno zavarovanje NEK, razlika med 700 milijoni evrov in 1200 milijoni evrov se krije iz državnega proračuna, preostanek do 1500 milijonov evrov pa država zagotovi iz sredstev, ki jih prispevajo pogodbenice Konvencije z dne 31. januarja 1963, ki dopolnjuje Pariško konvencijo.
Preventiva je, da gradimo varno
"Pri poplavah točno vemo, kje imamo težavo, kje stoletno, kje petstoletno vodo, vemo, da smo gradili narobe, pa smo kljub vsemu gradili. Slovenija je v dveh tretjinah na potresnem območju. Zato ne moremo reči, da ne bomo gradili na potresnem območju. Gradimo na potresnem območju, ampak znamo graditi potresno varno, da se nam objekti ne rušijo. Najboljša preventiva je ta, da gradimo varno," pojasnjuje Pogačnik. Novi objekti so glede na to, da so zgrajeni po najnovejših standardih, varni, pri starejših pa se moramo zavedati, da so v nevarnosti, dodaja Pogačnik.
KOMENTARJI (110)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.