Inšpekcija ustavila dovoz odpadkov v Tenetiše, Komunala se ne da

Letos septembra je naša ekipa večkrat obiskala zaprto odlagališče Tenetiše, ki so ga, spomnimo, po protestih krajanov leta 2009 zaprli. Odlaganje odpadkov tako tam ni dovoljeno že 17 let. Kljub temu je naša kamera ujela tovornjake, ki so na odlagališče pripeljali gradbene odpadke.

Direktor Komunale Kranj Matjaž Berčon nas je septembra prepričeval, da so dovozi na sicer zaprto odlagališče dovoljeni in da gre za sanacijo, na odlagališče pa, da vozijo zgolj inertni material. Toda okoljska inšpekcija je ugotovila drugače. Z odločbo, ki smo jo pridobili, izdana je bila 13. oktobra, je Komunali Kranj prepovedala nadaljnje odlaganje odpadkov v Tenetišah. Berčona smo po odločitvi inšpekcije večkrat zaprosili za pojasnila, vendar se na naša vprašanja ni odzval.

Inšpektorica je med nadzorom na odlagališču našla različne vrste materiala. Ne le zemljine, ampak tudi opeko, keramične ploščice in primesi komunalnih odpadkov. Zemljina, pomešana s kamenjem, se je po barvi in strukturi precej razlikovala. Nekateri odpadki so bili že delno poravnani.

Kot pravi v. d. glavnega okoljskega inšpektorja Franc Rančigaj, so na odlagališče dejansko dovažali materiale, za katere ne moremo reči, da ustrezajo kriteriju inertnega materiala za prekrivanje vrhnje plasti na odlagališču.

Direktor Berčon se je skliceval na prejšnjo inšpekcijsko odločbo, izdano zaradi ugotovljene onesnaženosti bližnjega potoka. A ta odločba po ugotovitvah inšpekcije Komunali ni nalagala in tudi ne dovoljevala odlaganja zemeljskega izkopa v Tenetišah. Poleg tega je bila izdana šele po tem, ko so tovornjaki material že vozili na zaprto odlagališče.

V inšpekcijskem postopku je bilo ugotovljeno tudi, da Komunala Kranj ni predložila projektnih načrtov, iz katerih bi bilo razvidno, kako naj bi sanacija potekala in koliko materiala naj bi zanjo potrebovali.

Aprila lani sta kranjski župan Matjaž Rakovec in direktorica podjetja Hip plus d.o.o. Klavdija Babnik podpisala pogodbo za gradnjo komunalne infrastrukture Golnik–Mlaka. Občinski projekt je bil vreden slabih 3,4 milijona evrov, občina pa je zanj pridobila tudi milijon evrov evropskih sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost.

Po navedbah direktorja komunale Berčona naj bi na odlagališču v Tenetišah končalo med drugim tudi 15.000 kubičnih metrov izkopanega materiala prav iz omenjega projekta.

Ali to drži, smo vprašali Klavdijo Babnik, direktorico podjetja Hip plus, ki je gradilo komunalno infrastrukturo med Golnikom in Mlako, a na naše vprašanje ni želela odgovoriti. Je govoril pa o tem z nami kranjski župan Matjaž Rakovec. Kot pravi, so izkopani material predelali že na gradbišču in ga ponovno uporabili pri istem projektu.To naj bi bilo, zatrjuje, zapisano tudi v končnem poročilu izvajalca. Navaja, da je Občina Kranj kot investitorka plačala izvajalcu za to 356.000 evrov.

Ko smo ga soočili z Berčonovo navedbo, da je na zaprtem odlagališču v Tenetišah tudi zemeljski izkop iz omenjenega projekta, je Rakovec še naprej vztrajal: "Verjetno se je zmotil, ampak to stoji sigurno, kar sem jaz preveril." 

Koliko materiala je z dovoljenjem Komunale Kranj končalo v Tenetišah, okoljska inšpekcija še ni ugotovila. Za zdaj je evidentirala le približno 9.017 kubičnih metrov zemeljskega izkopa z gradbišča družbe Dolnov, ki je v Kranju gradila stanovanjsko sosesko. Material je v Tenetiše vozila družba TELEG-M.

To pa je bistveno manj od 50.000 kubičnih metrov, o katerih nam je septembra govoril Berčon. Stanovanjska soseska Dolnov pa ni edini zasebni projekt, z gradbišča katerega so zemeljski izkop vozili v Tenetiše. Da je med njimi tudi Bolnišnica Bitenc na Golniku, nam je pred časom potrdil izvajalec del VG5 d.o.o., ki je imel sicer za odvoz izkopa podizvajalca. 

Župan kranjske občine, ki je soustanoviteljica javnega podjetja Komunala Kranj in tudi njegova večinska lastnica, pravi, da tega, da vozijo na odlagališče material iz zasebnih projektov, ni vedel. Za to naj bi izvedel šele po poročanju naše televizije.

Ali se mu ravnanje komunale zdi sporno, zlasti ker naj bi, kar je trdil Berčon, zasebna podjetja material vozila brezplačno, ob tem, da je sicer odlaganje gradbenih odpadkov na legalnih odlagališčih oziroma pri prevzemnikih in predelovalcih drago, Rakovec ni želel konkretno odgovoriti.

Berčon je sicer septembra trdil, da so morali tisti, ki so vozili na odlagališče, material na odlagališču poravnati. Eden od naših sogovornikov, ki želi ostati anonimen, pa pravi, da ni na odlagališču izvajal nobenih del, pa tudi, da dovoz ni bil povsem zastonj.

Eden od odpadkov, ki ga inšpekcija omenja v odločbi, je tudi približno 30 kubičnih metrov kosov asfalta. Komunala je pojasnila, da gre za odpadni asfalt iz njihove dejavnosti, ki naj bi ga pozneje odpeljal zunanji izvajalec. S tem kot tudi z odlaganjem ostalih odpadkov se inšpekcija še ukvarja. Kot pravi v. d. glavnega okoljskega inšpektorja Franc Rančigaj, v Tenetišah inšpekcijski postopek še zdaleč ni končan. 

Delo okoljske inšpekcije, poudarja Rančigaj, je tudi sicer obsežno in zahtevno. Zaradi velikega števila prevozov in količin gradbenih odpadkov inšpektorji ne morejo spremljati vseh tokov. V obdobju od leta 2020 do leta 2026 je bilo na področju odpadkov, ki nastanejo pri gradbenih delih, skupno uvedenih 125 prekrškovnih postopkov in izrečenih 40 glob v skupni višini 78.525,19 evrov. 

V istem obdobju je bilo tudi izdanih 964 upravnih inšpekcijskih odločb. V primeru, da kršitelji nelegalno odloženih gradbenih odpadkov, ne odstranijo, jih inšpekcija k temu dodatno prisiljuje z denarnimi kaznimi.

Medtem ko Berčon, ki konec tega leta zaključuje delo direktorja v kranjski komunali, ni želel govoriti z nami, češ da je že vse pojasnil, pa so nam iz podjetja poslali pisno sporočilo. Kot pišejo, so na podlagi inšpekcijske odločbe posamezne kose odpadkov, ki so se nahajali znotraj zaprtega odlagališča, že odstranili.

Še naprej pa vztrajajo, da gre pri večjem delu materiala, na katerega se nanaša inšpekcijska odločba, za inertni material, namenjen za sanacijo odlagališča. Vztrajajo tudi, da so zavezani opraviti sanacijo na podlagi inšpekcijske odločbe, izdane marca letos.

Zoper del odločbe, ki jim prepoveduje dovoz odpadkov, so zato vložili pritožbo, saj je, kot pišejo, v nasprotju s predhodno inšpekcijsko odločbo, ki predvideva sanacijo odlagalnih polj z dodatnim prekrivanjem. Pričakujejo, da bo postopek v izpodbijanem delu ustavljen.

Komunala Kranj ima sedem občin ustanoviteljic. Župan Rakovec pravi, da kranjska občina kot večinska lastnica ne pozna vsakodnevnega poslovanja podjetja. Je pa, trdi Berčon, od direktorja zahteval pojasnila, od nadzornega sveta pa poročilo.

Kljub temu, da ga torej še nima v rokah in kljub inšpekcijski odločbi, pa Rakovec še naprej zaupa Berčonu. Po njegovih besedah je Komunala Kranj velika družba, ki pokriva več občin, zato lahko prihaja tudi do napak. "Mislim, da Komunala dobro dela, da smo res lahko zadovoljni."

Ali se mu ravnanje komunale zdi sporno, med drugim tudi zato, ker naj bi, kar je trdil Berčon, zasebna podjetja material vozila brezplačno, medtem ko je odlaganje gradbenih odpadkov na legalnih odlagališčih oziroma pri prevzemnikih in predelovalcih drago, Rakovec ni želel konkretno odgovoriti.

Berčon sicer trdi, da so morali tisti, ki so vozili na odlagališče, material poravnati. Eden od naših sogovornikov, ki želi ostati anonimen, pa pravi, da mu ni bilo treba na odlagališču izvajati nobenih del, pa tudi, da dovoz ni bil povsem zastonj.

Jasne odgovore, kaj se je dogajalo na odlagališču in za kakšne posle je šlo, od Berčona pričakuje podžupan Naklega Primož Povše, ki začasno opravlja funkcijo župana.

"Nič nismo bili obveščeni. Ne pisno, nihče nas ni poklical. Tudi sam sem preveril pri predhodniku in nič nismo bili obveščeni, tako da se nam to ne zdi pravilno, saj smo delni lastniki tudi tega zemljišča v Tenetišah." Kot pravi Povše, ga zanima ga, kdo je vozil v Tenetiše in zakaj, kje imajo pooblastila, okoljevarstveno dovoljenje, pa tudi, kam oziroma za koga je šel denar.

Da o takšnem dovažanju materiala niso vedeli ničesar, pravi tudi šenčurski župan Ciril Kozjek. 

Direktorju sicer zaupa, a opozarja na odgovornost vodstva Komunale Kranj v primeru, če drži to, kar ugotavlja inšpekcija. "Verjetno nas bo pa direktor na skupščini  s tem tudi seznanil. Dejansko imamo mi o tej sanaciji zelo malo podatkov."

Tenetiše niso osamljen primer vprašanj o ravnanju z gradbenimi odpadki. 

Po podatkih SURS je lani v Sloveniji nastalo nekaj manj kot 10,5 milijona ton vseh odpadkov, skoraj tri četrtine oziroma 7,7 milijona ton pa je bilo gradbenih. Njihova količina se je v primerjavi s predhodnim letom povečala za pet odstotkov. 

Ob predpostavljeni nosilnosti tovornjaka 20 ton to pomeni približno 385.000 prevozov letno oziroma več kot 1.000 prevozov dnevno. Že ta podatek nazorno kaže, je prepričana okoljska inšpekcija, da neposreden fizični nadzor vsake posamezne pošiljke odpadkov v praksi ni izvedljiv in da takšen volumen odpadkov predstavlja velik logistični, prostorski in okoljski izziv.

Tudi letošnji inšpekcijski nadzor kaže, da so nepravilnosti pri ravnanju z gradbenimi odpadki še vedno pogoste. Inšpektorji so v okviru zadnje akcije sprva obravnavali 19 gradbišč po Sloveniji. Ker pa se na desetih gradnja še ni začela, so postopke ustavili. So pa pri pregledu ostalih ugotovili kršitve na štirih gradbiščih. Skupno so izdali šest inšpekcijskih odločb, od tega sicer dve na podlagi nadzorov še v letu prej.

Med pogostejšimi kršitvami, ugotavlja inšpekcija, je še vedno prav nezakonito ravnanje z zemeljskimi izkopi. Ti še vedno pogosto končajo na kmetijskih, gozdnih ali drugih zemljiščih, ne da bi bila za takšno ravnanje pridobljena predpisana okoljevarstvena dovoljenja.