Inštitut 8. marec: kdo stoji za 719 tisoč evrov težkim proračunom?

Finančno ozadje Inštituta 8. marec od nastanka inštituta leta 2016 dalje sproža številna vprašanja. Organizacija, ki je v slovenskem prostoru znana po kampanjah Gremo volit, Za javno RTV in My Voice, My Choice, se po besedah direktorice Nike Kovač ne financira iz državnega proračuna. Za rubriko 24UR Dejstva razkriva letna poročila in informacije, od kod prejmejo denar za delovanje. "Vedno je bila naša ideja, da se ne financiramo iz občin, držav ali državnih podjetij, ker je bila naša velika želja, da ostanemo neodvisni ne glede na oblast in da se lahko samostojno odločamo, katere teme odpirati, na kakšen način in kako," pojasnjuje Nika Kovač.

Po podatkih Erarja so iz proračuna prejeli 108,63 evra od Občine Žirovnica. Kot pojasnjujejo v letnem poročilu inštituta, gre za donacijo sejnine enega od občinskih svetnikov zaradi pomoči inštituta pri odpravljanju posledic poplav v letu 2023.

Med novimi donatorji inštituta je milijonarka Marlene Engelhorn. "Leta 2025 sem donirala 120.500 evrov, predvsem zaradi kampanje My Voice, My Choice, ki ni pomembna samo za ljudi v Sloveniji, ampak za vse v Evropski uniji. To vpliva name osebno, vpliva na moje prijatelje, vpliva na ljudi, ki jih nikoli v življenju nisem srečala in jih nikoli ne bom. Mislim, da je osnovna človekova pravica imeti dostop do zdravstvene oskrbe, kar bi morale zagotavljati reproduktivne pravice."

Nemški tabloid družini Engelhorn očita povezavo s kemijskim podjetjem BASF, ki je proizvedlo Zyklon B. Ta se je med drugo svetovno vojno uporabljal v plinskih celicah v nacističnih koncentracijskih taboriščih. Marlene Engelhorn te očitke zavrača. "Eden od mojih prednikov Friedrich Engelhorn je leta 1865 soustanovil BASF, a je 20 let kasneje prodal vse delnice in investiral drugam. BildZeitung me je poskušal povezati z nacističnim režimom in s Zyklonom B, čeprav ni nobenega dokaza, da bi moje osebno premoženje imelo kakršnokoli zvezo s tem. In da bi stvari razčistila, sem vložila pritožbo zaradi poročanja. Zdaj smo na sodišču in poskušamo priti do sodbe. Želim zagotoviti, da se laži o tem, da sem povezana z nacisti in s Zyklonom B, ne bodo več širile, saj je na koncu res, da je v moji družini nacistični denar – ni pa denarja od Zyklona B. Zavzemam se za raziskovanje zgodovine svoje družine, ker je sodelovanje z nacisti obstajalo – vendar z drugim podjetjem, z Boehringer Mannheim."

Marlene Engelhorn pojasni izvor družinskega bogastva. "Bogastvo moje družine izvira iz Boehringer Mannheim. Denar, ki ga je (Friedrich Engelhorn) dobil pri prodaji delnic BASF, je vložil v druga podjetja, v različne industrije. Ena od teh naložb je bilo farmacevtsko podjetje Boehringer, ki je kasneje postalo Boehringer Mannheim. Leta 1997, ko sem bila stara pet let, je bilo prodano družbi Hoffmann-La Roche."

Marlene Engelhorn je sicer znana po zagovarjanju reforme politike davka na dediščino. Javno je napovedala, da bo razdelila skoraj celotno premoženje, ki ga je podedovala. "Ko sem podedovala denar, sem vedela, da bom lahko donirala vsaj 90 odstotkov. Zdaj vem, da ga lahko razdelim skoraj 100 odstotkov. To je osnovno dostojanstvo in spoštovanje, ki ga dolgujem družbi, v kateri živim."

Proračun inštituta se je v zadnjih letih izrazito povečal. "Če začnemo z letom 2021, smo imeli 67.000. Leta 2022 460.000, 2023 398.000, potem pa leta 2024 okoli 700 tisoč," navaja Kovačeva. Glavnino prihodkov predstavljajo razpisi tujih fundacij in donacije posameznikov. Višina donacij se precej razlikuje glede na kampanjo. "Ko smo leta 2022 delali kampanjo Gremo volit in kasneje kampanjo za javno RTV, smo dobili v Sloveniji zelo veliko mikro donacij. To so donacije od 10 do 50 evrov, okoli 100 tisoč evrov vsega skupaj. S kampanjo My Voice, My Choice se je število teh donacij, predvsem iz tujine, absolutno povečalo. Lani smo dobili povprečno po 30 evrov za več kot 120.000 evrov." Ustanovili so še ločen zavod My Voice, My Choice, ki je imel leta 2024 484.000 evrov proračuna. Torej, če seštejemo, je Nika Kovač, direktorica inštituta in zavoda, upravljala z 1,2 milijona težkim proračunom.

Razlog za povečanje prilivov v inštitut je predvsem vseevropska kampanja My Voice, My Choice. Kdo so trije največji donatorji te kampanje? V letih 2024 in 2025 so za kampanjo zbrali za 923.028 evrov donacij. Foundation RAJA–Danièle Marcovici je donirala 275.000, Meliore Foundation 250.000 in Alliance for Gender Equality 110.000 evrov. Inštitut je leta 2024 za kampanjo iz svojih sredstev namenil 206 tisoč evrov.

V zadnjih osmih letih je inštitut podprlo 15 do 20 fundacij, vsaka z več kot 20 tisoč evri. "Alliance for Gender Equality je velik konglomerat fundacij, ki se ukvarja z ženskimi pravicami. V njem je tudi fundacija Chanel. Eden izmed naših najbolj stalnih partnerjev je IPPF, torej Planned Parenthood, ki pa se je v zadnjem letu odločil, da bistveno zreducira svojo donacijo. Sodelovali smo tudi z Open Society, tudi tega ne skrivamo, ki se je odločila v letošnjem letu, da z inštitutom ne sodeluje več."

Z Open Society Foundation madžarsko-ameriškega poslovneža Georgea Sorosa so podpisali dogovor o triletnih donacijah leta 2023 za 250.000 dolarjev oziroma 210.757 evrov. Izplačano je bilo v treh obrokih.

IPPF oziroma Mednarodna zveza za načrtovano starševstvo ni finančno podprla kampanje My Voice, My Choice, ampak z inštitutom sodeluje na drugih projektih. V letu 2024 in 2025 so jim namenili 124.782 dolarjev, kar je 104.859 evrov. Inštitut sodeluje tudi s srbsko fundacijo Hartefact. Gre za beograjsko fundacijo, ki deluje na področju kulture, človekovih pravic, gledališča in družbenih sprememb. Inštitut je partner pri projektu, katerega nosilec je Hartefact. "Projekt se izvaja v Srbiji, v njem prenašamo znanje na posameznike in civilnodružbene organizacije, ki se zavzemajo za dvig ravni varstva človekovih pravic v Srbiji," pojasnjujejo v inštitutu. Za sodelovanje je inštitut v letih 2024 in 2025 prejel po 30.000 evrov, enak znesek bodo prejeli letos.

Ali lahko inštitut, ki ga financira kapital iz tujine, ostane neodvisen? "Edini naš kriterij je, da se lahko samostojno odločamo, kaj bomo počeli. Do zdaj se nihče ni vtikal v našo neodvisnost, razen pri primeru Palestine in genocida, kjer smo bili pripravljeni tvegati, da izgubimo financerje, kar se je tudi zgodilo," odgovarja Kovačeva. Ena najbolj znanih, ki z inštitutom ne bo več sodelovala, je Soroseva Open Society Foundation.

"Kar me žalosti, pa je to, da se glede nas pojavlja ogromno laži in ogromno manipulacij, od tega, da smo financirani iz državnega proračuna ali občinskih proračunov, kar je jasno preverljivo, da nismo. Zdi se mi, da so to teorije zarote. Ko se poglobiš, vidiš, da so stvari zelo jasne in tudi ničesar ne skrivamo," pojasnjuje Nika Kovač.

Po besedah docenta dr. Gorazda Kovačiča s Filozofske fakultete tudi tuji financerji zahtevajo poročanje. "Oni so potem odgovorni tistim financerjem. Tudi tisti financerji prav gotovo morajo odgovorno ravnati z denarjem, ki jim ga je spet nekdo doniral. To ni denar, ki kar raste na drevesih in prav gotovo hočejo imeti vsebinska poročila in račune o tem, za kaj točno so porabili denar, ki so ga dobili od donatorjev. Vedno tisti, ki daje denar, hoče imeti seveda tudi nadzor."