Na eni strani obljube o nižjih davkih, razbremenitvi gospodarstva in novih rešitvah, na drugi pomisleki glede učinkov na javne finance, socialno varnost in delovanje javnih sistemov. Je interventni zakon res odgovor na izzive, s katerimi se sooča Slovenija, ali prinaša več vprašanj kot odgovorov? Pred referendumom je ključno, da pogledamo onkraj političnih obljub in preverimo, kaj zakon dejansko prinaša, komu koristi in kakšno ceno bi lahko zanj plačali v prihodnosti? Najprej DDV.
Nižji DDV na osnovna živila: bodo živila v trgovinah res cenejša?
Eden od ukrepov interventnega zakona, ki se neposredno dotika vsakdanjega življenja prebivalcev, je znižanje davka na dodano vrednost na izbrana osnovna živila. Predlog predvideva znižanje sedanje 9,5 odstotne stopnje DDV na pet odstotkov. Namen ukrepa je razbremeniti gospodinjstva pri vsakodnevnih nakupih in vsaj nekoliko ublažiti stroške hrane, ki predstavljajo pomemben del družinskih proračunov. Znižana stopnja bi veljala za pšenično belo moko, kruh in testenine, goveje, svinjsko in piščančje meso, mleko, jogurt, poltrdi polmastni sir in maslo, jajca, sveže sadje in zelenjavo, sončnično olje in beli sladkor, brezglutenske prehranske izdelke. Za ponazoritev: pri izdelku, ki danes stane 10 evrov, bi ob nespremenjeni ceni brez DDV in popolnem prenosu davčnega znižanja nova cena znašala približno 9,59 evra. Prihranek bi bil okoli 41 centov. Mi smo naredili še en izračun in sicer za družino, ki za košarico osnovnih živil plača 100 evrov. Ob 5 odstotnem DDV plačala slabih 96 evrov, prihranek je dobre 4 evre. Če takšno košarico kupi štirikrat na mesec, bi privarčevala dobrih 16 evrov, na leto pa skoraj 200.
Če bi se celotno znižanje davka preneslo v končne cene, bi se živila pocenila. Toda tu se odpira pomembno vprašanje: ali bodo trgovci davčno razbremenitev v celoti prenesli na kupce ali pa se bo del učinka izgubil v trgovskih maržah?
Koliko jih v Sloveniji zasluži več kot 7500 evrov bruto na mesec?
Eden najbolj izpostavljenih ukrepov je uvedba tako imenovane razvojne oziroma socialne kapice. Gre za ukrep, ki bi omejil plačevanje socialnih prispevkov pri mesečni bruto plači 7500 evrov. Poenostavljeno: zaposleni, ki prejema 7500 evrov bruto ali manj, bi še naprej plačeval prispevke od celotne bruto plače. Kdor zasluži več, pa od dela plače nad 7500 evrov ne bi več plačeval socialnih prispevkov. To pomeni višjo neto plačo za najbolje plačane zaposlene, hkrati pa tudi nižje stroške dela za njihove delodajalce.
Vlada poudarja, da bi Slovenija tako postala konkurenčnejša pri zaposlovanju visoko usposobljenih kadrov, lažje zadržala strokovnjake in privabila nove talente iz tujine. Po njihovem mnenju bi višje neto plače spodbudile tudi gospodarsko aktivnost. Kritiki pa opozarjajo na vprašanje socialne pravičnosti: zakaj bi zaposleni z nižjimi in povprečnimi plačami še naprej plačevali prispevke od celotnega zaslužka, medtem ko bi se pri najvišjih plačah prispevki ustavili pri 7500 evrih? Til Lajovic vodi podjetje, ki išče visoko kvalificirane in zelo iskane profile, pogosto so to vodje in strokovnjaki. Dober pregled ima nad tem, koliko razvojnih kadrov pri nas zasluži preko 7500 evrov bruto na mesec. "Razvojnega kadra je cel cel spekter. In večina teh ljudi po mojem mnenju zasluži manj kot toliko," odgovarja za 24ur Dejstva. Po njegovem mnenju, izkušnjah in na podlagi dobrega poznavanja trga dela se pri takšni plači pogovarjamo, ko govorimo o vodstvenih pozicijah, top managementu torej.
Ljudi, ki zaslužijo preko 7500 evrov bruto na mesec je po podatkih Fiskalnega sveta RS, neodvisnega organa, ki nadzira, ali vlada vodi odgovorno in vzdržno javnofinančno politiko, in po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje nekaj manj kot 13 tisoč, približno 1,5 odstotka vseh zaposlenih.
Delo po upokojitvi: upokojenci bi lahko prejemali 100 odstotkov pokojnine in hkrati plačo
Kaj pa bi se spremenilo za ljudi, ki izpolnijo pogoje za starostno upokojitev, vendar želijo ostati delovno aktivni? Zakon namreč predvideva možnost hkratnega prejemanja celotne pokojnine in dohodka iz nadaljnjega dela. Po zdajšnji ureditvi lahko namreč upokojenec, ki izpolnjuje pogoje in nadaljuje delo v obveznem zavarovanju, ob plači praviloma prejema 40 odstotkov pokojnine prva tri leta, nato pa 20 odstotkov, če še naprej izpolnjuje pogoje. Po predlogu interventnega zakona bi se ta delež zvišal na 100 odstotkov. To pomeni, da bi posameznik poleg plače prejemal še celotno pokojnino, do katere je upravičen. Pri 1200 evrih pokojnine to pomeni 720 evrov več na mesec in 8640 več na leto.
A pozor: delodajalec se mora z nadaljevanjem delovnega razmerja strinjati, kar mu daje bistveno večje pogajalske možnosti. "V Sloveniji se prebivalstvo stara in vedno več je poklicev, v katerih primankjuje kadra. Vsaka vzpodbuda pripelje do tega, da so ljudje dlje časa na voljo za delo, je več kot dobrodošla," ocenjuje ustanovitelj portala, ki starejše povezuje s podjetji Tomaž Arh. Če nekdo dela 40 let, je prav, da dobi celoten znesek pokojnine, še poudarja: "Ker dobi malo več denarja, si lahko še kaj privošči. Je plus za posameznika, delodajalci pa obdržijo nekoga z izkušnjami."
A ker bo delodajalec tisti, ki se bo odločil, ali bo zaposlenemu dal možnost, da nadaljuje z delom, Arh svari, da bodo delali le tisti, ki bodo pri močeh. Ne pa tudi tisti, ki so fizično delali vse življenje in imajo praviloma nižjo pokojnino, zaradi česar bi jim dodaten zaslužek prišel še kako prav.
"Ko človek gre v pokoj, ni rečeno, da si želi delati polni delovni čas," še opozarja Arh in meni, da bi vzpodbude morale biti v tem, da bi obstajale fleksibilnejše možnosti za delo ob tem, da upokojenec obdrži 100 odstotno pokojnino.
Kaj zakon prinaša lastnikom stanovanj?
Pomembne davčne spremembe interventni zakon prinaša za lastnike stanovanj in hiš, ki svoje nepremičnine oddajajo v najem. Največja novost je znižanje obdavčitve najemnin, kar bi lastnikom omogočilo, da od pobranih najemnin obdržijo več denarja. Dohodnina od najemnin se namreč znižuje s 25 odstotkov na 15. Če lastnik oddaja stanovanje za 900 evrov na mesec, na leto zasluži slabih 11 tisočakov in plača 2430 evrov davka. Po novem bi za davek na leto dal slabih 1500 evrov in prihranil skoraj tisočaka. Če bi stanovanje oddal mladi družini ali mlajšemu od 30 let bi davek znašal manj kot 500 evrov, prihranek za lastnika pa bi se povečal na skoraj 2 tisočaka. Posebna 5 odstotna davčna stopnja je namreč predvidena za lastnike, ki stanovanje ali hišo dolgoročno oddajajo najemnikom, mlajšim od 30 let, ali mladim družinam z vsaj enim otrokom, mlajšim od 18 let. Pogoj je dejansko bivanje najemnika in prijavljeno stalno prebivališče v nepremičnini.
A kaj to prinaša najemnikom, ki so v zaradi pomanjkanja primernih stanovanj pogosto v stiski? Bo dostopnost do stanovanj zaradi nižje davčne stopnje večja? Bodo najemnine padle? Dva izjemna poznavalca slovenskega najemniškega trga odgovarjata jasno: "Cene (najemnin) ne bodo padle." in "Ne vidim, da se bodo znižale." Zoran Đukić iz Stoja nepremičnine je sicer prepričan, da bo 5 odstotna davčna stopnja lastnike vzpodbudila, da kot najemnine vzamejo mlade družine, ki so bile do zdaj bolj kot ne nezaželene: "Spremenilo se bo to razmišljanje. Vzamem mlado družino ali pa študenta v stanovanje, imam dva tisoč evrov prihrankov na leto, bom pa stanovanje malo zrihtal."
Marko Novak, predsednik Slovenskega nepremičninskega združenja, meni, da je strah lastnikov pred neprimernimi najemniki nekajkrat večji od davčne vzpodbude: "V kolikor ne bomo uspeli v Sloveniji zaščititi dobre in korektne najemnike in dobre in korektne lastnike pred neprimernimi lastniki in najemniki na drugi strani, potem je vsak učinek prejšnjih, sedanjih in bodočih vlad takorekoč brez koristi."
In kaj je združenje predlagalo vladi? Veliko več smisla vidijo v postopnem nižanju davka za lastnike. Denimo, če ima lastnik istega najemnika 5 let, bi mu po tem obdobju znižali davek od oddajanja nepremičnin za nekaj odstotnih točk. Prav tako so predlagali ukinitev normiranih stroškov.
'Z dvema rokama ustvariti 150 tisoč evrov ne gre'
Frizer Valter Gajzer ima že leta svoj frizerski salon na obali, normirani samostojni podjetnik je od leta 2008. Ko smo se z njim pogovarjali o dvigu praga za normirance na 150 tisoč evrov zaslužka na leto, se je nasmejal in dejal: "V enem frizerskem salonu je to misija nemogoče. Z dvema rokama ustvarit 150 tisoč evrov ne gre."
Zvišanje prihodkovnih pragov bi polnim normiranim samostojnim podjetnikom torej omogočilo do 150 tisoč evrov letnih prihodkov, popoldanskim s.p.-jem pa do 70 tisoč evrov. Spremenil bi se tudi način priznavanja normiranih odhodkov. Pri polnih s. p.-jih bi se do 100 tisoč evrov prihodkov priznavalo 80 odstotkov normiranih odhodkov, za del prihodkov med 100 tisoč in 120 tisoč evri 70 odstotkov, za del prihodkov med 120 tisoč in 150 tisoč evri pa 40 odstotkov. Pri popoldanskih s. p.-jih bi se do 50.000 evrov prihodkov priznavalo 80 odstotkov odhodkov, za prihodke med 50 tisoč in 70 tisoč evri pa 70 odstotkov. Če vzamemo primer polnega normiranega s.p.-jevca s 130 tisoč evri prihodkov na leto: po zdaj veljavni zakonodaji bi za dohodnino odštel skoraj 18 tisočakov, po novi, če bo uveljavljena, pa 6400 evrov.
Pomembna sprememba je tudi odprava petletne prepovedi ponovnega vstopa v sistem normiranih odhodkov. To bi podjetnikom omogočilo več fleksibilnosti pri izbiri načina obdavčitve. Poleg tega bi se pogoj glede vključenosti v obvezno socialno zavarovanje za ugodnejšo obravnavo polnega normiranega s. p.-ja znižal z najmanj devetih na najmanj pet mesecev. Za nove samostojne podjetnike bi se pocenili obvezni prispevki, a le za prvi dve leti, zato Gajzer opozarja: "To je odlično in zelo lepo slišati, ampak kaj bo po 24ih mesecih? ... Čez noč bodo imeli za 400 evrov višje prispevke."
Obtem pa še informacija o številu polnih normirancev: vseh je bilo po podatkih Finančne uprave RS in Ministrstva za finance leta 2024 dobrih 23 tisoč. Največ med njimi, kar petina, je imela med 40 in 50 tisoč evri prihodkov, takšnih nad 100 tisoč evrov je bilo le 6 odstotkov.
647 milijonov evrov manj prihodkov za javne blagajne
In koliko bodo ukrepi interventnega zakona, za katerega vlada pravi, da je razvojni, nasprotniki pa, da razkraja, stali? Po dinamični oceni Ministrstva za finance bi zakon javnofinančne prihodke zmanjšal za približno 647 milijonov evrov letno. Statična ocena izpada prihodkov je še višja in znaša 848 milijonov evrov. Dinamični izračun upošteva tudi pričakovane odzive gospodarstva, večjo potrošnjo in druge posredne učinke ukrepov. Ključno odprto vprašanje pa ostaja, kako bo država nadomestila izpad prihodkov v pokojninski, zdravstveni in državni blagajni. Ministrstvo za finance napoveduje optimizacijo javnega sektorja, racionalizacijo nekaterih izdatkov in morebitno zamikanje posameznih investicij. Napoveduje tudi, da bo državni proračun pokril izpad pokojninske blagajne. Nekoliko drugačen pogled ponuja Fiskalni svet. Po njegovi analizi bi neposredno poslabšanje javnofinančnega salda v letu 2027 lahko znašalo približno 1,2 milijarde evrov oziroma 1,5 odstotka BDP. Pri tem opozarja, da bi povratni učinki večje gospodarske aktivnosti kratkoročno pokrili le približno četrtino neposrednega poslabšanja.
Predsednik Fiskalnega sveta Davorin Kračun obtem pravi: "Fiskalni svet se ne ukvarja s političnimi vprašanji in političnimi aplikacijami tega zakona, ampak to, kar mi počnemo je, da izračunamo morebiten negativen vpliv na javne finance in da o tem obvestimo javnost."
"Volilke in volilci se bodo na referendumu odločili, ali jih argumenti zagovornikov zakona prepričajo, da so pripravljeni sprejeti javnofinančno nestabilnost, ki jo bo zakon povzročil," zaključuje Kračun. 6. decembra bomo namreč odločali o zakonu, ki posega posega v davčno, socialno, pokojninsko, delovnopravno, zdravstveno in gostinsko zakonodajo.



































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.