Iz Slovenije milijoni za nelegalne igre na srečo

Da je ponudba nelegalnih spletnih igralnic bistveno večja, kot si marsikdo predstavlja, razkriva že kratek pregled na spletu. Našli smo številne tuje ponudnike, ki v Sloveniji z dobitki prepričujejo slovenske igralce, da bi pri njih poskusili srečo. Očitno uspešno, saj je po podatkih Finančne uprave RS (FURS) šlo samo lani iz Slovenije za nelegalne igre na srečo 95.174.800 evrov, leto prej še več, 102.339.151 evrov. Skupno od leta 2023 do 2025 293 milijonov evrov.

Nelegalno delovanje ponudnikov spletnih iger na srečo spremljajo v Casinoju Portorož. "Na hitro smo odkrili okoli tristo večjih, bolj obiskanih spletnih strani, ki ponujajo igranje slovenskim igralcem. V resnici jih je precej več," pravi Ksenija Bezek, vodja spletnega poslovanja v Casinoju Portorož, ki je edini ponudnik legalne spletne igralnice v Sloveniji. Kako zelo so nelegalne igre na srečo pri nas razširjene, kažejo tudi podatki o njihovi obiskanosti. Ena največjih mednarodnih stavnic je bila po besedah sogovornice obiskana iz Slovenije kar 135 tisočkrat v enem samem mesecu.

Bezek opisuje, na kakšen način delujejo ponudniki na črnem trgu iger na srečo. So zelo iznajdljivi. "Oglašujejo se večinoma prek socialnih omrežij. Svoje spletne strani menjajo dnevno, oponašajo naš logotip, našo spletno stran," pravi Bezek, ki opozarja, da igralci pogosto niti ne vedo, da so zavedeni. "Včasih smo presenečeni, kako zelo dodelane grafike imajo, ko oponašajo naše podjetje. Povprečni igralec težko loči pravo igralnico od nelegalne igralnice."

Številni na spletu ponujajo tudi nelegalne športne stave. O tem smo se pogovarjali s predsednikom uprave Športne loterije Luko Steinerjem. Pokaže nam več spletnih strani nelegalnih ponudnikov, med pregledom naletimo tudi strani, ki jih je Finančna uprava že blokirala.

Medtem je nelegalna ponudba loterijskih iger omejena, pravijo na Loteriji Slovenije. Se pa tudi tam soočajo z zlorabami svojih blagovnih znamk, ki jih nelegalni prireditelji iger uporabljajo za zavajujoče oglaševanje na družbenih omrežjih in spletnih portalih. Posebej razširjena praksa so, pravijo na Loteriji Slovenije, tako imenovane stave na izide loterijskih iger, pri katerih igralec dejansko ne sodeluje v uradni loterijski igri, temveč z zasebnim ponudnikom sklepa stavo glede izžrebanih številk.

V Sloveniji lahko spletne igre na srečo organizira tisti ponudnik, ki ima koncesijo za prirejanje iger na srečo. Imajo jo trije, to so Loterija Slovenije, Športna loterija in Casino Portorož. To pomeni, da vsi ostali, ki pri nas ponujajo igre na srečo, počnejo to nezakonito.

Razlika med legalnimi in nelegalnimi prireditelji pa je predvsem v nadzoru. "Mi smo pod 24 urnim nadzorom preko spletnega igralnega sistema s strani posebnega finančnega urada v okviru Ministrstva za finance. Imamo omejitve vplačil na posamezen listek, višine izplačil. Ne ponujamo tveganih stavnih možnosti," opisuje položaj legalnih prirediteljev iger na srečo predsednik uprave Športne loterije Steiner.

Pri tem je posebej problematično, da številne strani ne razkrivajo niti osnovnih podatkov o podjetju. "Praviloma na strani ne najdeš imena podjetja niti odgovorne osebe," opozarja Bezek iz Casinoja Portorož. Igralec v takih primerih sploh ne ve, komu zaupa svoj denar in komu bi se lahko pritožil, če pride do težave. Zgodilo se je že namreč, opozarja Bezek, da igralec na tujih nelegalnih spletnih straneh ni dobil izplačanega dobitka.

Nasprotno so pri nas pravila jasna. Slovenski prireditelji imajo sedež v Sloveniji, mogoče jih je obiskati in preveriti.

"Zakonske določbe, ki nekako ščitijo igralce prek določb o višini osnovnega kapitala in vseh ostalih določb, ki so vezane na koncesijo, izjemno zmanjšujejo možnost neizplačila dobitka. To so tiste varnostne klavzule, ki jih je pri slovenskih prirediteljih možno preveriti, v tujini pa ne, zato so tveganja na igralcu." 

Ne le, da so tveganja za igralce v primeru nelegalnih ponudnikov večja in da je črni trg iger na srečo konkurenca legalnim prirediteljem iger na srečo, problematično je predvsem to, da Slovenija izgublja milijone evrov. Nelegalni prireditelji, ki so brez nadzora, se namreč izognejo plačilu davkov in koncesijskih dajatev. Bezek iz Casinoja Portorož ocenjuje, da Slovenija zato, ker igrajo slovenski igralci na nelegalnih spletnih straneh, izgubi na leto samo v primeru koncesij med 40 in 50 milijonov evrov. "Mislimo, da če bi se ta denar vrnil nazaj v Slovenijo, bi naredili več dobrega, kot pa, če gre v tuje roke in v kakšne davčne oaze."

Medtem morajo Loterija Slovenije, Športna loterija in Casino Portorož, legalni prireditelji iger na srečo pri nas, plačevati davke in koncesijsko dajatev. 

Po podatkih FURS so samo lani skupno plačali 80.298.206 evrov koncesijske dajatve in 55.605.386 evrov davka od iger na srečo.

V Senožetih stoji petnadstropna hiša, v kateri živi 12 ljudi z dolgotrajnimi duševnimi težavami. Dobro jim gre, nam razlagajo med našim obiskom. Skupaj počnejo veliko stvari, tudi kuhajo. In če se v tej skupini dobro počutijo, bi se v vsakdanjem življenju težko znašli. Nekateri so tukaj 20 let ali celo do smrti, nam pojasni vodja skupine Amalija Klopčič iz društva Altra. 

Društvo Altra, ki ima stanovanjske skupine na več lokacijah, dobiva del denarja za njihovo financiranje tudi od Fundacije za invalidske in humanitarne organizacije (FIHO), v letošnjem letu bo dobila 26.106 evrov.

Sofinanciranje stanovanjskih skupin za osebe z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju je le eden od projektov Fundacije za invalidske in humanitarne organizacije, ki dobiva denar od koncesij za prirejanje iger na srečo.

Lani je FIHO (so)financiral več kot 500 socialnih in posebnih programov ter številne invalidske in humanitarne organizacije, njihovo delovanje in naložbe. Med drugim daje denar za letovanje otrok iz socialno ogroženih družin, za pomoč žrtvam spolnega nasilja in drugih oblik nasilja, pomaga brezdomcem itn.

Prek Fundacije za šport pa gredo koncesijske dajatve tudi v slovenski šport, vrhunski in rekreativni. Med drugim se s tem denarjem gradijo športni objekti, eden večjih projektov je trenutno v Vodicah, kjer gradijo 6 milijonov evrov vredno športno dvorano. Fundacija za šport je za omenjeni projekt namenila 75.000 evrov. Toliko je namreč do lanskega leta v skladu z javnim razpisom znašal maksimum zaprošenih sredstev. 

Športna dvorana je za nas izjemnega pomena, pravi Miha Kimovec, učitelj telovadbe na Osnovni šoli Vodice. Kot pravi, se morajo stiskati v malih telovadnicah, v novi dvorani, končana naj bi bila oktobra letos, pa bo prostora za več kot 1000 učencev in otrok sosednjega vrtca.

FIHO je dobil lani 22.404.520 evrov koncesijskega denarja, Fundacija za šport pa 12.669.374 evrov. Tretji prejemnik koncesijskih dajatev so lokalne skupnosti oziroma občine, v katerih so igralnice. Največ je dobila lani tega denarja občina Nova Gorica, in sicer 4.494.171 evrov.

Tega denarja pa bi bilo lahko veliko več, če bi uspeli urediti problem nelegalnih iger na srečo, opozarjajo v obeh fundacijah. Po besedah Boruta Severja, direktorja FIHO, je naloga države, ki ima vpogled v bančne transakcije, in ve, koliko denarja gre v tujino zaradi nelegalnih iger, da poskrbi, da se ta denar vrne v Slovenijo.

"To je katastrofa. Govorimo o milijonskih izpadih sredstev letno in ta sredstva seveda ne ostanejo v Sloveniji in ne pridejo na koncu do ciljnih prejemnikov, ki bi ta sredstva krvavo potrebovali," je kritičen tudi Branko Zorman, predsednik Sveta Fundacije za šport. Poudarja, da izgubljamo davke in koncesijske dajatve, kar je velika škoda med drugim tudi za slovenski šport.

V letošnjem letu je posebni finančni urad opravil 90 inšpekcijskih nadzorov na področju nelegalnih spletnih iger na srečo. V polovici primerov oziroma v 50-ih do spletne igralnice ni bilo mogoče dostopati. Samo pet spletnih prirediteljev je po opozorilu prenehalo ponujati nelegalne igre slovenskim igralcem. 

28 ponudnikov pa je kljub opozorilu FURS nadaljevalo z dejavnostjo. Posebni finančni urad je zato zanje predlagal omejitev dostopa do spletne igralnice, pri čemer so internetni operaterji blokado že izvedli v 21 primerih. Sedem postopkov je še odprtih.

Za prirejanje iger na srečo brez koncesije je kazen za pravno osebo od 30.000 do 250.000 evrov, za oglaševanje nelegalne dejavnosti pa so globe od 7.500 do 52.000 evrov.

Vsako leto je, pravi Stojan Glavač iz FURS, nelegalnih iger na srečo več, ponudniki pa so tudi zelo iznajdljivi, zato jim je težko stopiti na prste.

V Sloveniji ima igralec možnost, da se za nekaj časa umakne iz aktivnega igranja. Z namenom preprečevanja zasvojenosti z igrami na srečo to omogoča 9. člen Zakona o igrah na srečo, ki določa, da lahko igralec od prireditelja iger, pisno zahteva, da mu za najmanj šest mesecev in največ tri leta prepove udeležbo pri igrah na srečo. Gre za tako imenovano samoprepoved, ki je v času njene veljave, igralec ne more preklicati. Trenutno je pri nas evidentiranih 5.764 aktivnih samoprepovedi.

Za razliko od legalnih prirediteljev pa se nelegalni z zasvojenostjo igralcev ne ukvarjajo. Poleg tega, opozarja Glavač iz FURS, novačijo celo mladostnike, ki jim pri nas ni dovoljeno sodelovati pri igrah na srečo. "Edini motiv za takšne igralnice je denar, profit, in se ne ozirajo na druge. Če mladi, torej mladoletne osebe igrajo tovrstne igre, lahko hitro zapadejo v odvisnost ali pa v druge finančne stiske, kar jih lahko privede tudi do kriminalnih dejanj."

Branko Zorman, predsednik Sveta Fundacije za šport je prepričan, da bi morali biti kaznovani ne le prireditelji iger na srečo, ampak tudi tisti, ki jih na črnem trgu igrajo. "In seveda bi lahko država z vsemi svojimi finančnimi mehanizmi in finančnimi nadzori popolnoma preprečila vse transakcije v smeri plačil tujim prirediteljem kot tudi izplačil na račune naših, to se pravi slovenskih igralcev."

Kaj pravijo o tem, smo vprašali Ministrstvo za finance. Kot nam odgovarja, bi bila morebitna finančna blokada transakcij preko bančnega računa, to je aktivno blokiranje in preprečevanje vseh posredovanj vplačil na račune, povezane z nepooblaščenimi tujimi spletnimi prireditelji iger na srečo, možna le na podlagi izrecne zakonske določbe, ki bi bankam naložila obveznost vzpostavitve stalnega sistema filtriranja, nadzornemu organu pa dala podlago za nalaganje takšnih ukrepov. "Trenutna zakonska ureditev glede vplačil ureja le obveznost za prireditelje iger na srečo, ne pa tudi za druge subjekte, ki prejemajo izplačila iz iger na srečo," pravijo na ministrstvu.

In kako se ministrstvo torej namerava lotiti problema, glede na to, da kljub nadzoru posebnega finančnega urada denar iz Slovenije še vedno odteka, kar pomeni, da inšpekcijski postopki očitno niso dovolj učinkoviti? Na ministrstvu priznavajo, da nadzor ni dovolj učinkovit, pri tem se sklicujejo na hiter tehnološki razvoj in prilagodljivost nelegalnih prirediteljev, ki pogosto uporabljajo dinamične IP naslove, zrcalne spletne strani in druge tehnične rešitve za obvod vzpostavljenih blokad. Kljub temu odgovora na to, kako bi preprečili odtekanje milijonov ne nelegalni črni trg, nima. "Spremljamo izvajanje veljavne ureditve in preučujemo možnosti za nadaljnje izboljšave nadzornih mehanizmov," nam med drugim pišejo z ministrstva.