Dejstva

Izbira specializacije odvisna od delovnih razmer, plače in ugleda

Ljubljana, 29. 09. 2021 06.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 12 min
Avtor
Maruša Slana, Maja Pavlin
Komentarji
69

Ocenjena vrednost šestletnega študija medicine na ljubljanski univerzi je 90.000 evrov, kar je daleč največ med vsemi študijskimi programi v Sloveniji. Visoki so tudi stroški specializacij. Država za specializanta iz družinske medicine, ki se za delo v lastni ambulanti usposablja štiri leta, letno odšteje nekaj več kot 40.400 evrov. Kljub visokim stroškom izobraževanja zdravnikov in velikemu interesu za študij medicine pa se na državni ravni še vedno soočamo s pomanjkanjem zdravnikov. Država se je problema lotila s povečanjem prostih mest na obeh medicinskih fakultetah, a je to le kratkoročno 'celjenje ran'.

Slovenski zdravniki, ki zaključijo študij medicine, se morajo, če se želijo specializirati iz specifične stroke, prijaviti na razpis za specializacije. Število in vrsto razpisnih mest od 22. julija 2017 določa minister za zdravje, ki po sprejeti odločitvi Zdravniški zbornici Slovenije naloži objavo in izvedbo razpisa. A nekatera tradicionalno priljubljena področja medicine so na razpisu hitro zapolnjena, prostih mest za vse, ki bi si želeli izbrano specializacijo, pa ni dovolj. 

stroski-izbranih-specializacij

Benjamin Zupančič, bodoči študent 6. letnika medicine na ljubljanski medicinski fakulteti, razpis opiše kot zelo "asimetričen". Če je za družinsko medicino na voljo 55 prostih specializacij, je za plastično kirurgijo, ki je zelo priljubljena med zdravniki, razpisano eno samo mesto. Razpisuje ga Splošna bolnišnica Celje. Nekatere smeri, kot je na primer kirurgija, so tradicionalno elitne. Sicer bi potrebovali več kirurgov, a je bilo na letošnjem razpisu na voljo le sedem prostih specializacij. "Če se prijaviš na smeri, ki so zelo priljubljene, je pričakovano, da se boš na tem področju že nekaj časa izpopolnjeval, opravljal prostovoljna dela in raziskave. Da dobiš želeno specializacijo, se lahko zavleče za več let. Po drugi strani pa država dobi specialiste zelo pozno," dodaja. 

stanje-prijav-na-1-razpis-za-specializacije-v-letu-2021

Tudi letos se je zgodilo, da je bilo razpisanih 55 prostih mest za specializacijo družinske medicine, v prvem roku pa se jih je prijavilo samo 25. Kot pravijo na Zdravniški zbornici, je bilo v preteklosti razpisanih še več mest (v letu 2018 119 mest, zasedenih le 25), a večina ostane nezasedenih. Bolj kot manjše število razpisanih mest Zdravniško zbornico skrbi dejstvo, da se niti ponujena mesta ne zapolnijo. 

V letošnjem razpisu se sicer spreminja razmerje med razpisanimi specializacijami za območje celotne države in specializacijami za znanega izvajalca. Prvi letošnji razpis ima le še 35 odstotkov razpisanih specializacij za območje celotne države (leta 2017 je bil ta odstotek 67), kar je po mnenju Zdravniške zbornice zaskrbljujoče. Nacionalni razpisi mladim zdravnikom ponujajo bistveno večjo fleksibilnost, saj si lahko sami izbirajo pooblaščene ustanove, kjer želijo krožiti, in se kasneje odločijo med različnimi ponudbami pri iskanju zaposlitve, pravijo. Po drugi strani javni zdravstveni zavodi, ki so potencialni delodajalci mladih specialistov, dobijo možnost, da pri zdravnikih vzbudijo zanimanje za kroženje v svoji ustanovi, ter tistim, ki se izkažejo, ponudijo zaposlitev.

Da se zdravniki raje vpisujejo na nacionalne razpise, kaže tudi dejstvo, saj je bilo vseh 16 prostih mest za specializacijo družinske medicine zasedenih, mesta za posamezne izvajalce pa so ostala večinoma prazna. 

Na specializacijo iz družinske medicine v Zdravstvenem domu Ljubljana se v prvem prijavnem roku na razpisu ni prijavil niti en zdravnik. V prestolnici medtem znatno primanjkuje družinskih zdravnikov, prostih ambulant, ki bi še sprejemale nove paciente, ni. 

Na majhno zanimanje za specializacijo družinske medicine vpliva več faktorjev, pravi Zupančič. Kot prvo, so preobremenjeni. "Mi gledamo na zadevo s svoje perspektive. Pridemo k zdravniku in nam predpiše antibiotik. A zdravnik na dan sprejme več deset pacientov s kompleksnimi težavami, čas za obravnavo vsakega posameznika pa je omejen na okoli sedem minut. To je dovolj za otroka z vnetim grlom, ne pa odraslega." Po drugi strani je tudi finančna kompenzacija nižja za specializante družinske medicine kot za tiste, ki delajo v bolnišnicah. Številni tudi menijo, da družinska medicina v Sloveniji ni dovolj cenjena. "Kombinacija slabega slovesa in dejstva, da ne ponuja nekega boljšega življenjskega standarda, se kaže v manjšem interesu."  

Ob predpostavki, da je vrednost študija medicine ocenjena na 90.000 evrov (MF Ljubljana) in da družinski zdravnik opravi štiriletno specializacijo, strošek izobraževanja enega samega zdravnika znaša več kot 250.000 evrov (v vsoto ni vštet strošek pripravništva in specialističnega izpita). Stroški so še višji pri izobraževanju bodočih kirurgov, katerih specializacija traja šest let. 

Iz državnega proračuna se za specializacije za potrebe mreže javne zdravstvene službe zagotavljajo plačilo sredstev za plače in nadomestila, plačilo stroškov mentorstva in koordiniranja specializacij, plačilo obveznih izobraževanj glede na program specializacije in plačilo prvega opravljanja specialističnega izpita. Sredstva se pooblaščenim izvajalcem izplačujejo prek Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. V primeru odobritve specializacije za znanega plačnika pa stroške specializacije krije plačnik, se pravi izvajalec zdravstvene dejavnosti. Strošek specialističnega izpita je 1900 evrov. 

Kljub temu anketa o slovenskem zdravstvenem sistemu in družinski medicini, ki so jo med študenti medicine izvedli leta 2019, kaže, da je med bolj priljubljenimi specializacijami ravno družinska medicina, za katero bi se po rezultatih ankete odločilo 21,2 odstotka študentov. Sledijo interna medicina, ki bi jo izbralo 19,9 odstotka, pediatrija (19,7 odstotka) ter ginekologija in porodništvo, za katero bi se odločilo 18,6 odstotka študentov. Manj kot dva odstotka študentov bi izbrala specializacije, kot so hematologija, javno zdravje, nefrologija, patologija, pnevmologija, revmatologija, alergologija in klinična imunologija ter druge.

Avtorji raziskave so ob tem poudarili, da so lahko pri odgovoru študenti navedli do tri specializacije, ki so jih zanimale. "Deleži tako ne predstavljajo le prve, temveč tudi drugo in tretjo izbiro," so zapisali.

"Pri odločitvi za določeno specializacijo gre za več vplivov: ugled stroke, zahtevnost dela, plačilo in pogoji dela so najpomembnejši med njimi," pa izpostavi dekan ljubljanske medicinske fakultete Igor Švab

cenik-solnin-za-1-in-2-stopnjo-studija-za-studijsko-leto-20212022

V Sloveniji je zaradi majhnosti težko zagotoviti, da bi bil izbor res objektiven'

Manja Leban, družinska zdravnica, ki je po končanem študiju v Sloveniji opravila specializacijo na Škotskem, ocenjuje, da sistem specializacij, ki ga poznamo pri nas, morda ni najbolj korekten do vseh generacij. "Kolikor se spomnim, je razpis mest za specializacije odvisen predvsem od predstojnikov oddelkov, ki javijo potrebe. Tako se lahko zgodi, da v neki regiji nekaj let morda sploh ni razpisanega mesta za določeno specializacijo, potem pa jih je naenkrat več," razloži.

"V Sloveniji je zaradi majhnosti tako, da je težko zagotoviti, da bi bil izbor res objektiven in izključno na podlagi podanih kriterijev, saj pogosto obstaja preferenčni kandidat, ki ga (nekateri) člani komisije poznajo, kot je 'voluntiranje' v času študija ali dela v vlogi sobnega zdravnika po opravljenem strokovnem izpitu. S točkovanjem na ustnem razgovoru ga tako ob izboru brez težav potisnejo pred druge kandidate," dodaja Lebanova.

Da ima sistem razpisovanja specializacij v Sloveniji številne luknje', je za Dejstva povedala še ena zdravnica, ki pa je zaradi neugodne situacije, v kateri se je znašla, želela ostati anonimna. Kot zlata maturantka se je vpisala na študij medicine v Ljubljani, ki ga je zaključila v rednem času s povprečno oceno nad 9. Odločena je bila, kaj želi specializirati.

Da bi pridobila čim več izkušenj na tem področju, se je večkrat selila in izobraževala doma in v tujini. Prijavila se je na priljubljeno specializacijo, za katero je že običajno razpisanih manj mest. Na razpis se je že večkrat neuspešno prijavila in vložila veliko truda, da bi specializacijo tudi dobila.

“V Sloveniji je zaradi majhnosti tako, da je težko zagotoviti, da bi bil izbor res objektiven in izključno na podlagi podanih kriterijev, saj pogosto obstaja preferenčni kandidat, ki ga (nekateri) člani komisije poznajo,” pravi dr. Manja Leban.

"Žal postopek izbora specializanta omogoča, da se že pred razgovorom lahko odloči, kdo bo mesto dejansko dobil. Gre za javni razpis in bi v skladu s tem moral biti tudi izpeljan. Specializacijo sem želela plačati sama, a tudi to trenutno ni mogoče. Opažam, da specialiste te specialnosti slovenske bolnišnice iščejo in zaposlujejo tudi z Balkana. Sama razmišljam o specializaciji v tujini. Razočarana sem nad sistemom, ki mlademu zdravniku ne omogoča, da bi pričel delati, kar si je izbral in v čemer bo posledično najboljši. Še celo, če si je izobrazbo pripravljen financirati sam," zaključi.

Na Zdravniški zbornici so nam odgovorili, da so samoplačniške specializacije mogoče, a le, če so razpisane v okviru javnega razpisa za znanega plačnika. Pogoj, da je tovrstna specializacija sploh mogoča, je, da je na voljo dovolj mest za usposabljanje specializantov. Zdravnik, ki ni bil izbran na javnem razpisu za znanega plačnika, pa si specializacije ne more plačati sam, saj mora najprej specializacijo prek razpisa pridobiti, so še pojasnili. 

merila-za-pridobitev-specializacije

Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije mnenja, da je razpis neučinkovit

Da je sistem razpisovanja specializacij neučinkovit in premalo upošteva potrebe izvajalcev zdravstvene dejavnosti, poudarjajo v Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije. Kot pravi direktor združenja Marjan Pintar, je vodstvom zavoda odvzeta kadrovska funkcija. Zdravstveni zavod vsako leto sporoči potrebe po specialistih (specializantih), ki pa jih ministrstvo za zdravje upošteva ali ne. 

V združenju ocenjujejo, da število razpisnih mest za specializacije ne bi smelo presegati števila diplomantov v tistem letu, pri tem pa bi morali 80 odstotkov mest razpisati za posamezne izvajalce in le 20 odstotkov za območje celotne države. To sicer ne ugaja mladim zdravnikom, ki veliko raje krožijo med zavodi, ministrstvo pa je pri najnovejšem razpisu z okrnjenim nacionalnim razpisom, kot kaže, šlo na roke delodajalcem. 

Največ povpraševanja je trenutno po specialistih družinske medicine, sledijo jim radiologi, urologi, ginekologi in pedopsihiatri. 

Pintar med drugim tudi predlaga, da bi povečali vlogo delodajalca pri izboru kandidata, delodajalec pa bi moral tudi sofinancirati specializacijo. Specializanti bi se morali po drugi strani zavezati, da čim večji del specializacije opravijo v matični ustanovi, se pravi pri izvajalcu, za katerega so bili izbrani. 

Trenutno je sicer po podatkih združenja v Sloveniji daleč največje povpraševanje po specialistih družinske medicine, sledijo jim radiologi, urologi, ginekologi in pedopsihiatri. Na vprašanje, katera regija se sooča z največjim pomanjkanjem zdravnikov, v združenju odgovarjajo, da ni enoznačnega odgovora. Kljub temu, da v Ljubljani na primer dela največ zdravnikov, gravitira v to okolje tudi največ bolnikov, tudi najzahtevnejši med njimi. Sicer se s pomanjkanjem zdravnikov družinske medicine soočajo bolj v ruralnih območjih, kjer primanjkuje tudi specialistov pediatrov.  

'Potrebujemo več zdravnikov, ne pa tudi povečanega števila prostih mest na fakultetah'

Država se je reševanja pomanjkanja zdravnikov specialistov lotila s povečanjem števila prostih mest na obeh medicinskih fakultetah v Sloveniji, ki izobražujeta bodoče zdravnike. Če je bilo pred tem v Ljubljani na splošni medicini prostih 165 mest, jih je zdaj 205. V Mariboru se je dodatno odprl tudi študijski program dentalna medicina. 

Kako velik interes je za študij medicine, kažejo podatki prvega prijavnega roka na visokošolske zavode, ki se je zaključil julija. Medicinska fakulteta v Ljubljani je za prihodnje študijsko leto razpisala 205 prostih mest, prijavilo se jih je kar 560. V Mariboru je situacija precej podobna. V študijskem letu 2021/2022 je razpisanih 106 prostih mest na splošni medicini, prijavilo se jih je 472. 

Vlada je februarja povečala število prostih mest na obeh medicinskih fakultetah v Sloveniji.
Vlada je februarja povečala število prostih mest na obeh medicinskih fakultetah v Sloveniji. FOTO: Dejstva

Zupančič se strinja, da v Sloveniji primanjkuje zdravnikov, a s povečanjem vpisa ne bomo rešili praktično ničesar, če hkrati ne bomo poskrbeli za potrebno infrastrukturo. V Ljubljani se po oceni Zupančiča soočajo predvsem s primanjkljajem investicij s strani države v izobraževanje zdravnikov. Že pri obstoječi infrastrukturi dosegamo maksimum s številom vpisanih študentov. "Potrebujemo več zdravnikov, a ne potrebujemo povečanega vpisa, temveč dolgoročno strategijo."

tezave-v-slovenskem-zdravstvenem-sistemu-po-oceni-studentov-n463

 

Nekatere bolnišnice dihajo na škrge, so neustrezne, saj jih nihče ne sanira. To vodi v poslabšanje delovnih pogojev. Velik problem predstavlja tudi pomanjkanje ustreznega kadra, ki bi v klinični proces vključil dovolj študentov. "Medicina je zelo specifična v tem, da določene klinične vaje na oddelku potekajo tako, da so poleg mentorja prisotni le trije študenti. V operacijsko sobo namreč ne moreš pripeljati več študentov. In če nimamo dovolj mentorjev, bo študent na vajah manj prisoten, na koncu pa bo pridobil manj znanja. Več mentorjev dobimo lahko samo z dodatnimi sredstvi. Vsako uro, ki je mentor ne preživi s pacienti, mora namreč nekdo nadomestiti," pojasnjuje Zupančič. 

Študij medicine se sicer precej razlikuje od študija kakšne družboslovne ali pa naravoslovne smeri. Gre za zahteven študij, ki traja šest let, pripoveduje Zupančič. V prvih treh letih študenti pridobijo znanje temeljnih ved, kot so biologija, biokemija, biofizika. V četrtem letniku se začne t. i. klinični del, kjer študenti pobližje spoznajo različne veje medicine. Polovico časa preživijo na predavanjih, polovico pa na oddelkih, kjer se spoznavajo s pacienti. V zaključnem letniku sledi sinteza vseh kliničnih let. Po zaključku študija se prijavijo na pripravništvo. Šele nato, ko je večina sovrstnikov v drugih poklicih že redno zaposlena, se zdravniki odločijo, za katero smer medicine se bodo specializirali. Prijavijo se na razpis za specializacije in upajo, da bo njihova želja upoštevana. 

Slabi delovni pogoji, prenizka plača in težave s specializacijo najpogostejši razlogi za odhod v tujino

Anketa, ki jo je ministrstvo za zdravje izvedlo med študenti medicine, je pokazala, da si želi po zaključku študija nekoliko več kot 39 odstotkov študentov svojo karierno pot nadaljevati v tujini, skoraj sedem odstotkov pa je bilo odločenih, da bodo po zaključku študija odšli. Medtem je želelo skoraj 31 odstotkov ostati v Sloveniji, 13,4 odstotka pa je bilo o tem odločenih.

V poročilu so avtorji ob tem ugotavljali tudi medsebojno odvisnost želje po nadaljevanju karierne poti v tujini z zadovoljstvom s slovenskim zdravstvenim sistemom. Opaziti je mogoče, da je delež študentov, ki želijo svojo karierno pot nadaljevati v tujini, bistveno večji, če so študenti z zdravstvenim sistemom nezadovoljni ali manj zadovoljni.

Da si velika večina študentov po zaključku študija kljub vsemu želi ostati v Sloveniji, se strinjata tako Lebanova kot tudi dekan ljubljanske medicinske fakultete. Zdravnica meni, da k temu pripomore predvsem socialni krog, ki ga imajo v svoji domovini, ter tudi to, da "je kakovost življenja pri nas precej dobra".

ali-razmisljate-da-bi-po-zakljucku-studija-svojo-karierno-pot-nadaljevali-v-tujini

 

Po drugi strani kot razloge za odhod v tujino vidi predvsem boljše delovne pogoje in višje plače ter željo po spoznavanju nečesa novega, izzivu in novih priložnostih. Po podatkih Zdravniške zbornice so v letošnjem letu izdali 74 potrdil o dobrem imenu. Dve osebi sta potrdilo prejeli ob odhodu v tujino, in sicer je šlo v teh primerih za enega zdravnika na področju otorinolaringologije in za eno osebo, ki še ni opravila specializacije. Po podatkih zbornice sicer v tujino odhaja največ zdravnikov, ki še niso opravili specializacije. Teh je bilo največ leta 2019. Pogosti pa so tudi odhodi pri zdravnikih, ki so specializirani v splošni kirurgiji.

copy-osem-najbolj-priljubljenih-specializacij-n463

Da bi si študenti, ki želijo svojo karierno pot po zaključenem študiju nadaljevati v tujini, premislili, bi se morali v Sloveniji spremeniti predvsem delovni pogoji, s čimer se je strinjala več kot polovica vprašanih. Nekaj več kot 33 odstotkov jih je poudarilo potrebo po povišanju plač, skoraj 28 odstotkov pa bi si, da bi ostali v domovini, želelo zagotovitev želene specializacije. 

osem-najbolj-priljubljenih-specializacij-n463

Plača na Škotskem je gotovo boljša, a seveda so tudi stroški življenja višji'

"Da sem pristala na Škotskem, je posledica spleta okoliščin," pravi Lebanova. Sama namreč ni nikoli posebej načrtovala, da bi pristala v tej državi. Prav tako ni raziskovala, kje bi se ji v tujini najbolje izplačalo opravljati specializacijo. "Tudi tukaj je primarni zdravstveni sistem v krizi in podhranjen, potrebe in pričakovanja so ogromna, primanjkuje kadra in zaposleni v ambulantah so preobremenjeni, veliko družinskih zdravnikov zaradi izgorelosti zapušča družinsko medicino," poudarja.

Pred tem je dve leti delala v Angliji, najprej na urgenci, nato pa na oddelku za plastično kirurgijo. "Zanimanje za specializacijo iz družinske medicine je pri meni sprožila fleksibilnost, ki jo lahko imaš kot družinski zdravnik na Škotskem," pravi. "Delo z delnim delovnim časom je povsem normalno in praktično noben družinski zdravnik ne dela v ambulanti pet dni na teden," pove.

Na Škotskem normalen delovni dan traja 10 ur, pogosto celo dlje, in tudi tam je ogromno papirologije. "Plača je gotovo boljša, a seveda so tudi stroški življenja višji," dodaja. Zaradi dolgega delavnika in preobremenitev praktično noben škotski zdravnik v ambulanti ne dela po pet dni na teden, saj bi bilo to na dolgi rok praktično nevzdržno, pravi. 

Bolnišnica na Škotskem, kjer je zaposlena Lebanova.
Bolnišnica na Škotskem, kjer je zaposlena Lebanova. FOTO: Manja Leban

Izpostavi, da številni tamkajšnji družinski zdravniki kombinirajo delo v ambulanti s še kakšnim drugim delom. "Lahko se dodatno izobraziš še na kakšnem drugem področju, lahko delaš v bolnišnici ali pa si mentor/predavatelj študentom." Kot družinski zdravnik po pogodbi – samozaposlen – lahko namreč sam določaš kje, koliko in kdaj boš delal. "Seveda je to odvisno od trenutnih potreb zdravstvenih domov. Tako lahko načrtuješ daljša obdobja dopusta za druge projekte, humanitarno delo in podobno," dodaja.

Da je samozaposlena, ji trenutno ustreza, saj si želi v sklopu humanitarne medicine in drugih projektov delati tudi drugod v tujini. "Tukaj mi ustreza tudi to, da lahko kombiniram različne vrste dela, kot sta delo na urgenci ali na splošni nujni pomoči, vendar ne da sem v to prisiljena in ne nujno kot nadure, ampak kot del mojih rednih ur v kombinaciji z delom v ambulanti," pravi. Ne predstavlja si namreč, da bi delala polni delovni čas v ambulanti družinske medicine, saj pravi, da bi zelo hitro izgorela. "Čeprav to mogoče pomeni, da kot družinska zdravnica ne prispevam na polno v ambulantah, kjer so ogromne potrebe in pomanjkanje kadra, menim, da na dolgi rok prispevam več, kot bi, če bi izgorela in v celoti zapustila družinsko medicino," zaključi.

Pasica dejstva nejavno zdravstvo
  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (69)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

mertseger
01. 02. 2022 18.11
Potrebujemo več zdravnikov, ne pa tudi povečanega števila prostih mest na fakultetah......haha ja le kako boš dobil več zdravnikov če jih ne boš prej izobralil. Eni
asics56
30. 09. 2021 09.47
evo, tko je v z nami kar primerljivo Belorusijo "Kdor koristi javno, brezplačno izobraževanje, se mora potem dve oziroma pet let (za medicinsko fakulteto) zaposliti v javni službi. "Plača je smešna, zato ljudje nočejo delati, ampak želijo najti boljšo službo," pove Evgenija. "Po eni strani nihče iz Minska noče iti delat nekam na deželo, po drugi strani pa je služba zagotovljena in dobiš prve izkušnje. Na začetku nihče ne more zaslužiti veliko." siol.net/novice/slovenija/aleksej-iz-belorusije-slovenci-ste-bolj-odprti-kot-si-mislite-sami-o-sebi-425545...
taurus111
29. 09. 2021 16.06
+1
Država jih je šolala, sedaj pa hop v tujino. Prvo naj vrnejo vso šolnino od gimnazije naprej. Kdo jih je silil v ta human poklic, šli so sami !
jeess
29. 09. 2021 20.51
-1
Ko končaš specializacijo se moraš zaposliti v javnem zdravstvu za čas trajanja specializacije. Drugače vračaš denar. To pomeni 4 leta za specializacijo iz družinske medicine. Nikjer drugje nimaš tega pogoja. Ampak zdravniki so tisti zlobni ane...
TEDOxy50pMEDO
29. 09. 2021 15.06
+1
Če si specialist družinski zdravnik, ne moreš imeti toliko dobička kot če si specialist za delat umetne yoške (plastično kirurgijo). Vsak gleda na denar.
snupy1
29. 09. 2021 12.13
+6
Zdravstvo niso samo zdravniki. Pričakujemo nadaljevanje.
PEACE
29. 09. 2021 12.12
+0
Žalostno da imajo lovke v zdravstvenem sistemu bivši privilegiranci nekdanjega sistema
PEACE
29. 09. 2021 12.09
-1
Preverite priimke zdravnikov z ujemanjem ljudi iz bivšega partijskega podzemlja!!!
BalalajkaGTI
29. 09. 2021 11.42
+2
Iz ira specializacije... Je odvisna... Od kakovosti usmeritve... Če nimaš kakovostne usmeritve... Izbereš to kar ti pač misliš da je to za tebe najboljše... Velikokrat pozabimo... Zakaj smo sploh prišli na šolo...
Dr15f
29. 09. 2021 11.08
+13
V petek grem v šesti letnik medicine in ne nameravam v tujino, saj imam občutek da je država ogromno vložila vame (zastonj srednja šola in fakulteta, kar je prava redkost)... Kljub temu pa menim, da sem se tekom srednje šole in faksa odpovedal mnogim stvarem; na fakulteti ni bilo žuranja, celotno življenje je bilo prilagojeno le učenju, nastradali so odnosi z družino in prijatelji itd.. če hočeš bit dober se moreš učiti v eno (ni to fizika ali kemija, samo sedeti moreš)...žal so v zadnjem letu ali dveh nekateri so svojimi dejanji na sam poklic vrgli slabo luč (povsem upravičeno) in poklic je danes povsem razvrednoten, kar me žalosti... A če sem leta vlagal v svoje znanje in dosegal rezultate si želim imeti izbiro specializacije (zase vem, da bi bil obupen kirurg; za kakšnega kolega velja obratno) in je z omejenim razpisom nemogoče dobiti iz kadra, ki je na voljo najboljše zdravnike... Prav tako pa vloga dodatnih mest na fakulteti ne bo prinesla veliko dodatnega kadra, saj jih določen odstotek odpade tudi preko faksa (ni vsak nor da bi se za toliko in toliko let povsem odpovedal socialnemu življenju)... Dvomim, da gre kdo študirat medicino zaradi denarja in tudi zame velja tako.. ampak obstajajo pa črne ovce, zaradi katerih je stanje na žalost takšno kot je ..
daness
29. 09. 2021 13.41
+7
Jaz sem bila na tvojem mestu, ostala v Sloveniji, danes bi se verjetno odločila drugače. Vsekakor pa ti odsvetujem izbiro katere od specializacij primarnega zdravstva.
Komendator
29. 09. 2021 10.56
-1
Plače mora uravnavati trg in to velja le za medicino. Zdravnikom, ki jih v njihovi specializaciji primanjkuje je potrebno dvigniti plače in kmalu se bo povečalo zanimanje za vpis! Ostalim pa naj plače do nadaljnjega ostajajo enake, saj dosedanje večje zanimanje za vpis pomeni, da so dovolj visoke!
User723439
29. 09. 2021 11.12
+2
Ena izmed težav so tudi odnosi, predvsem v vodstvih (npr UKC, kjer prevladujejo različni interesi kanalizacije denarja iz nabav opreme), nepotizem in zatiranje mladih sposobnih, ki predstavljajo grožnjo trenutnemu srednjemu jn višjemu managementu. Prav tako je problem okolje, v katerem delajo (stare stavbe-večina bolnic, ki so precej dotrajane, temačne in neprijazne za delati. Za isto plačo bi šel raje ven, delat v kolegialen team pod dobrega šefa v novo zgrajeno bolnico.
Komendator
29. 09. 2021 11.16
+4
Res je, sam sem pomagal nekemu izkušenemu ruskemu kirurgu, onkologije in urologije za službo v Sloveniji. Kljub temu, da obojih strašno primanjkuje so šefi popolnoma nezainteresirani za dodatne okrepitve, ker si s tem pomanjkanjem dvigujejo svojo pomembnost in posledično zaslužke.
Pobrita srnica
29. 09. 2021 10.52
-5
Haha ja sam tam so zmeraj tujci, na koncu verige, sefa si se v oci ne upajo pogledat, pa nimajo 60 dni dopusta, pa vsak mesec po 14 dni sluzbene odsotnosti, med poletjem dva meseca na dopustu, predvsem si pa noben ne upa goljufat in se bi lahko nastevali. Naj se povedo kok jih prijoka nazaj 😁
majazmaja2
29. 09. 2021 10.28
+18
Najbolj bizarno je to, da sem imela sama že kot študentka 2. letnika univerzitetnega programa elektrotehnike višjo plačo kot bratranec, takrat specializant interne medicine. Zdaj pa tudi ni nič drugače - on z vsemi dežurstvi in nadurami morda pride do polovice moje plače, s tem da jaz ne dežuram in nimam nadur. Oba sva dr. sci., ampak njegov doktorat je bil neprimerno težji. V tujino noče, ker kot pravi, 'čuti željo in dolžnost vrniti državi to, kar mu je dala, poleg tega ga rabimo tukaj.' Dokler zdravstvenega osebja ne bodo plačevali kot se zagre in zagotovili dovolj kadra, bodo odhajali. Pa še to: iz tujine bi prišlo kar nekaj dobrega kadra, ampak jih odvrne nečloveški izpit iz slovenščine, ki ga mora opraviti specialist, če želi delati samostojno, torej brez nadzora. Izpit iz slovenščine je na nivoju C1 - to predstavlja eno stopnjo višje, kot je npr. splošna matura iz angleščine. Koliko Slovencev bi jo naredilo?! Tema enega od esejev na državnem izpitu iz slovenščine je bilo čebelarstvo! Toliko o bizarnosti pogojev.
c00kies
29. 09. 2021 10.47
+0
Tvoj bratranec ima vrednote, ki danes marsikateremu zdravniku manjkajo. Zahvali se mu za predanost in izbiro poklica nad kapitalom še v mojem imenu. To je junaška poteza in če nihče drug ne vidi te vrednosti, mu lahko poveš brez skrbi, da je cenjen od ljudi, ki ga morda sploh ne poznamo. Kar se pa razlik v plačah poklicov tiče, pa se dogaja, da je določenih kadrov še bistveno manj in so zato še bolj iskani in finančno cenjeni kot drugi, sploh v privatnem sektorju. To je najlepše videti/primerjati v tujini. Fant je izbral moralne vrednote nad kapitalom in to je cena tega ugleda, žal.
c00kies
29. 09. 2021 10.52
+2
No, se pa absolutno strinjam, da bi plače v javnem zdravstvu lahko bile višje, glede na to koliko denarja zmečemo v tole luknjo brez dna pa ni videti efekta. Nekje sredstva po mojem nelegalno uhajajo in je to treba najprej poiskati in rešiti.
Smartone
29. 09. 2021 11.01
+1
Odličen komentar, ki najbolj nazorno opiše stanje pri nas. In večina mladih zdravnikov ima to vizijo in družbeno odgovornost, kljub napornemu in odgovornemu delu.
kr--en
29. 09. 2021 21.23
Ne more biti drugače. Vedno povejo za zaslužke najbolje plačanih zdravnikov, nikoli pa se ne sliši, na primer, za povprečno plačo spodnjih 1000 na plačilni lestvici. Ko pa kdo od mlajših pove koliko zasluži, mu ne verjamejo.
mertseger
29. 09. 2021 10.16
+3
a je to le kratkoročno 'celjenje ran'. ne ni res to je edini dolgročen učinek za skrajšanje čakalnih vrst če ne mislite nameso zdravnikov uvesi robotov.
Zverinjak
29. 09. 2021 10.01
+1
Zakaj bi pri nas zdravniki delali v rigoroznih razmerah za 3000€, če lahko delajo npr. v Švici ali Avstriji ali Nemčiji za 5000€ s tem da imajo v prej treh omenjenih državah vzpostavljen zdravstveni sistem, kar za Banana republjik ne moram rečt
Smartone
29. 09. 2021 10.11
+8
Večina zdravnikov pri nas nikoli nima 3000€ plače
c00kies
29. 09. 2021 10.24
+5
To je isto kot bi rekel, zakaj sploh hodijo zdravniki pomagati ljudem na popotresna, poplavna, odrezana od sveta območja ali pa celo na vojna območja, če pa lahko brez tveganja glave bajno služijo z repom med nogami nekje v eni bogati državi, nekje v privat ordinacijah. Mar si res tako slep, da ne vidiš družbene odgovornosti tega poklica? Medicina ni in nikoli ne sme postati mesarija oz. trafika, ker ima bistveno višje cilje in vrednote od tega. S privatizacijo tega poklica se dogaja prav to česar nočemo, medicina izgublja ves svoj ugled, sloves, status kakorkoli želiš imenovati tole reč, zaradi česar je imela tako močan pečat skozi vso zgodovino. Izgubljajo se osnovne moralne vrednote, o katerih je govoril/pisal že sam Hipokrat.
29. 09. 2021 15.44
-1
Ce samo za specializanta pogledamo, se placa pri nas giblje med 1300 - 1800, za 6 let specializacije (npr. kirurgija). Medtem ko je placa v Svici med 8000 - 13000 , in ne glede na vse pisanje slovenskih medijev tako veliko razliko visji zivljenski stroski v Svici ne odtehtajo. Da o razmerah, odnosu, nacinu in urejenosti sploh ne govorim...
taurus111
29. 09. 2021 16.33
+1
c00kies
29. 09. 2021 17.57
+1
@taurus111 Res je. Ni bil namen žaliti kateregakoli poklica, ker ni manjvrednih poklicov ampak je bil moj namen le primerjati poklic zdravnika z nečim povsem kapitalističnim, seveda sem izbral poklic mesarja za primerjavo, ker je bila prva reč ki mi je padla na misel. Mogoče ni bila najboljša izbira, vendar karkoli bi napisal bi verjetno bili pomisleki.
User1832247
29. 09. 2021 09.59
+3
in minostranti povsod vtaknejo svoje prste četudi nimajo pojma.in zakaj imamo potem strokovne direktorje po bolnišnicah.da se čohajo?
User1832247
29. 09. 2021 09.52
+2
bol-"o nakladanje!!!
devlon
29. 09. 2021 09.52
+3
proktologija pa ni dost privlačna?
devote
29. 09. 2021 09.38
+0
za koncesionarja je vec vreden en specializant ki ga je ukradel javnemu sistemu kot cel zdravstveni dom v katerem ima v najemu prostore. ze turki so kradli otroke, nic novega na zahodu...
c00kies
29. 09. 2021 09.34
+1
Čujte, eno je če imaš viška kadra in denarja, se lahko bockaš z ugledom in plačo. Drugo pa je, ko nimaš ljudi in ne denarja, plačuješ polno šolanje mlademu kadru in na koncu ti ta isti kader brez kakršnihkoli moralnih zadržkov beži iz države alli pa se privatizira ne glede na stanje javnega zdravstva, ki dela v javno dobro. Takšne ljudi namreč sprejemate na medicinske fakultete, brez kakršnihkoli moralnih vrednot. Pa saj veste kako drag je študij medicine, plačujemo pa ga itak davkoplačevalci. Ja, ta isti davkoplačevalci, ki ne moremo do javnega zdravstva. Tako veste, da delate nekaj hudo, hudo, hudo, zelo hudo narobe. Medicinci, ki bežijo ali se privatizirajo v situaciji kot je, gledajo samo na lastno rit in ne za dobro vseh ljudi. Vidite problem? Če bi imeli ti ljudje vsaj malo moralnega mačka, bi bili pripravljeni ostati in spraviti našo javno medicino v red, pol bodo imeli in ugled in seveda velik potencial za boljšo plačo, najmanjši problem. Naši medicinci, ki bežijo iz države oz. od javnega dobrega, pač ne morejo govoriti o ugledu, še najmanj pa o boljši plači, ker si je preprosto ne zaslužijo, saj delajo proti osnovnim načelom medicine.
MMIRKO
29. 09. 2021 09.31
+5
Zemljarič ima svojo mrežo ( elitne družine , itd) kateri opravljajo z zdravstvom !!!
User1832247
29. 09. 2021 09.55
to je simptomatično - bivši st##i p$$ci se ne morejo sprijazniti z izgubo političnega monopola.