Izplen Fištravčevih potovanj na Kitajsko

Konec junija je v devetmilijonsko mesto Xi’an poletela delegacija občine Maribor z županom Andrejem Fištravcem, vodjo kabineta župana Marjeto Kristofić Jamnik, Tjašo Krunić iz službe za mednarodno sodelovanje in svetovalcem župana Markom Kovačičem. Obisk občinarjev na Kitajskem je bil že trideseti po vrsti, tokrat so se lotili gospodarskih povezav s Kitajsko in načrtovanja skupne udeležbe na sejmih s Šanghajem, spet so govorili o letalski povezavi z Mariborom.

Po Fištravčevih trditvah so v štirih letih v Maribor privabili za več kot 60 milijonov evrov kitajskih investicij, stroški občine zaradi potovanj na Kitajsko pa naj bi znašali dobrih 150.000 evrov, pravi. Zato da se je investicija večkratno povrnila, trdi.

Aerodrom Maribor: investitorji neuspešno prosijo za državno pomoč

Fištravec vztraja, da gre samo pri letališki zgodbi za več kot 700 milijonov evrov vredno investicijo. Prav oživitev letališča je bila ena od najbolj visokoletečih obljub mariborskega župana pred prejšnjimi volitvami. Za deset milijonov ga je konec leta 2016 Delavska hranilnica prodala podjetju SHS Aviation, ki je med drugim obljubljalo tudi kar 660-milijonski vložek v desetih letih. A danes je najemnik državi dolžan dve mesečni najemnini (98.300 evrov vsaka) in je zaradi težav prosil celo za 3,2 milijona evrov državne pomoči. Lani so imeli 1,7 milijona izgube, prihodki so znašali 705.000 evrov, kar ni zadoščalo niti za plačilo stroškov dela 38 zaposlenih. Država je prošnjo zavrnila. Na letališču so leta 2016 našteli 8.890 potnikov.

So se pa v stavbi letališča poleti pojavili napisi, ki so potnike usmerjali po stavbi ne le v slovenščini in angleščini, ampak tudi v kitajščini. Ministrstvo za infrastrukturo je kitajske napise ukazalo umakniti, ker je uradni jezik v Sloveniji slovenščina.

Najemniki letališča in župan Fištravec sta se z Ministrstvom za infrastrukturo zapletla v še en spor. Fištravec je v soočenju mariborskih županskih kandidatov v informativni oddaji Svet na Kanalu A, ki bo objavljeno jutri, vladi očital, da krepko zamuja pri izpolnjevanju lastnih obljub. Sprememba lokacijskega načrta, s katero bi med drugim podaljšali stezo z 2.500 na 3.300 metrov, bi morala biti pripravljena v prvi polovici letošnjega leta.

Javna razgrnitev prostorskih sprememb (Državni prostorski načrt) se je začela šele ta teden, trajala bo do sredine decembra. Nekdanji državni sekretar na tem ministrstvu, danes minister za okolje Jure Leben, je sicer januarja zagotovil, da bo prostorski načrt sprejet v prvi polovici leta 2018.

Ob podpisu sporazuma o 660-milijonskem vložku kitajskih partnerjev v letališče konec novembra 2017 v Budimpešti pa je Leben Fištravca opozoril na dve stvari: prvič: da o kitajskih vlaganjih v letališko infrastrukturo nihče ni obvestil lastnika infrastrukture, torej države. In drugič: ker je lastnik infrastrukture država, morajo izvajalca izbrati z javnim razpisom, zato ni mogoče vnaprej trditi, da bo denar vložilo prav kitajsko podjetje.

V zvezi s prodajo podjetja Aerodrom Maribor, ki je z državo sklenil 15-letno najemno pogodbo za letališko infrastrukturo, je zanimiva še ena zgodba: Fištravčev tesni sodelavec Marko Kovačič je kupcu, podjetju SHS Aviation, svetoval pri nakupu Aerodroma, za kar naj bi prejel okoli 180.000 evrov. Kovačič je hkrati tudi Fištravčev svetovalec, na občini pa je zaposlen prek podjemnih pogodb v zneskih od 800 evrov neto mesečno do 1800 evrov na mesec v zadnjem letu mandata, piše časnik Večer.

Tovarna avtobusov: letos končno dobiček?

Julija lani je podjetje TAM-Europe od slabe banke odkupilo prostore nekdanje Tovarne vozil Maribor. Zneska niso razkrili, naj bi pa kupnina znašala manj kot šest milijonov evrov. Lastnik TAM-Europe, kitajsko industrijsko podjetje CHTC, je na tej lokaciji pred šestimi leti obudilo proizvodnjo avtobusov. Zaposlujejo 150 ljudi, že nekaj let pa poslujejo z izgubo, čeprav se ta manjša. Predlani je znašala skoraj štiri milijone evrov, letos naj bi prodali 100 letaliških avtobusov, s čimer bi prihodki narasli na 25 milijonov, za konec leta pa prvič načrtujejo dobiček.

Turizem: Kitajci odkrivajo Maribor

Po podatkih Statističnega urada je v letu 2017 Maribor obiskalo 2.591 kitajskih turistov, kar je štirikrat več kot leta 2013. Število nočitev kitajskih gostov se je od leta 2013 (1225) do leta 2017 (4.178) povečalo za dvainpolkrat. V mestu so pustili približno 460.000 evrov, če računamo, da vsak porabi 110 evrov na vsak dan bivanja v Mariboru. Na državni ravni je to še vedno kaplja v morje: Statistični urad je to leto naštel 7,3 milijona prenočitev tujih turistov, največ iz Italije, Avstrije in Nemčije.

Opuščena ideja o tovarni baterij

Andrej Fištravec je pred volitvami obljubljal tudi tovarno baterij, v katero naj bi vlagali kitajski poslovneži. V Sloveniji so ustanovili podjetje, napovedovali 15 milijonov vredno investicijo in delovna mesta za 200 do 300 ljudi. A iz tega ni bilo nič, družba Shihlien Apes d. o. o. se danes imenuje Vinag Construction, o tovarni ni več govora.

Nesrečna medijska avantura z RTS

RTS, mariborska regionalna televizija, je po stečaju pristala v kitajskih rokah. Investitorji so konec leta 2016 zanjo odšteli med 1,1 in tremi milijoni evrov. Pozneje so izdajali tudi brezplačnik RTS 24, a se je medijska zgodba žalostno končala: televizija ne ustvarja več lastnega programa, zaposlenih ni več, ostali pa so neplačani računi. Pred dnevi je na vrata sedeža neuspešno potrkal sodni izvršitelj zaradi izterjave 3050 evrov, kolikor bi moralo podjetje plačati za arhivske posnetke Slovenije, ki naj bi jih potrebovali za predstavitveni turistični spot za kitajski trg. Poleg tega dolgujejo še plačila okoli 30 dobaviteljem.