Podobno kot Ekonomsko smo tudi Pravno fakulteto zaprosili za prvih petnajst najvišjih izplačil plač in dodatkov. Tudi spodnji seštevek dodatkov ni končna številka, ampak je samo vsota tistih tako visokih izplačil, da so prejemnika med letoma 2016 in 2018 uvrstila med "top 15". Na seznamu so zaposleni, ki so po tej metodologiji poleg plače v teh letih zaslužili vsaj 30.000 evrov: štirinajst jih je.
Najvišje na seznamu je z dobrimi 71 tisočaki dekan Grega Strban, sicer član Katedre za delovno in socialno pravo. Strban je kot prodekan (od 1. 10. 2018 dekan) med letoma 2016 in 2018 dobil 140.692,63 evra plače, kar pomeni, da dodatki prinesejo še za polovico plače. Za "druge pravne dejavnosti" ima od leta 2013 registriran tudi s. p., podatkov o prihodkih v bazi Gvin ni. Prazna je tudi Erarjeva baza plačil od države. Toda na seznamu pogodb državnih služb z zunanjimi izvajalci od začetka mandata vlade Mira Cerarja do začetka oktobra, ki so nam ga poslali z vladnega Urada za komuniciranje, se ime Grega Strbana pojavi dvakrat: leta 2015 in 2017, ko še ni bil dekan torej, je podpisal pogodbi za sodelovanje pri pripravi novega (pozneje propadlega) Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ):
Center, društvo in inštitut
Na drugem mestu je strokovnjakinja za mednarodno pravo in nekdanja prodekanja fakultete Vasilka Sancin, ki je v treh letih poleg plače (okoli 40 tisočakov na leto) dobila skupaj še za 62.112,57 evra dodatkov. Vasilka Sancin je tudi direktorica in solastnica zavoda Center za mednarodno in poslovno pravo CMPP, ustanovljenega leta 2009. Edini prihodek iz javnih sredstev je Erar zaznal aprila letos, in sicer 322,33 evra od ministrstva za pravosodje. Po podatkih Gvina je imel Center lani 22.788 evrov prihodkov. Sancinova je tudi zastopnica Društva za mednarodno pravo za Slovenijo, v preteklosti sta ga po podatkih Gvina med drugim vodila Miha Pogačnik in Danilo Türk. Registrirano je na istem naslovu kot Pravna fakulteta, podatkov o lastništvu ni. V bazi Gvin sta edina priliva zabeležena v letih 2017 in 2018, in sicer skupaj okroglih 6.700 evrov. Letos pa, razkriva Erar, je društvo dobilo za dobrih 1.900 evrov prihodkov v zneskih med sto in 600 evrov od Ministrstva za notranje zadeve, Fakultete za družbene vede, Zagovornika načela enakosti, Varuha človekovih pravic in Fakultete za pomorstvo in promet in ljubljanske Pravne fakultete. Je tudi predstojnica Inštituta za mednarodno pravo na Pravni fakulteti, ki pa za razliko od drugih inštitutov te fakultete deluje v njenem okviru (več o tem niže).
Miha Juhart, nekdanji dekan, prvi po višini plač, od 2016 do 2018 skupaj 145.066,55 evra, dodatkov pa se je nabralo za še 28.616,81 evra. Od leta 2013 ima odprto podjetje za svetovanje, v bazah podatkov Erar in Gvin ni podatkov o prihodkih. Je pa imel od leta 2008 do aprila letos skupaj s še enim profesorjem na Pravni fakulteti Petrom Grilcem podjetje LMIPP – Lex Mercatoria, Inštitut za poslovno pravo. Zadnji prihodek je Inštitut dobil – glede na Erar – januarja 2016, in sicer 3.660 evrov. Edino večje nakazilo, ki ga zazna ta baza, je iz avgusta 2012 v višini 37.626,47 evra od Pravne fakultete.
Razmerja med zasebnimi inštituti in Pravno fakulteto
Precej več javno sledljivega denarja se obrne prek šestih inštitutov, ki jih je ustanovila Pravna fakulteta in imajo, razen Inštituta za mednarodno pravo, kot pravijo, status samostojnega subjekta (zasebnega) prava.
Vabljivo ime Pravne fakultete
Med njimi je posebnež Ekonomski inštitut pri Pravni fakulteti EIPF, ki razen imena in povezave na spletni strani fakultete z njo nima nič skupnega. V njem je ali pa je bila zbrana nekdanja elita slovenske ekonomije: Velimir Bole, nekdanja ministra France Križanič in Jože Mencinger, tudi nekdanja viceguvernerka Banke Slovenije Mejra Festić. EIPF je organiziran kot družba z omejeno odgovornostjo, v letih od 2016 do 2018 pa je imel za 2 milijona 400.000 evrov prihodkov. Predvsem lani so prihodki poskočili zaradi prodaje vile, ki so jo kupili leta 1977. In lastništvo? Iz Ajpesa ni razvidno, kdo ima polovični delež, slabo tretjino ima Velimir Bole, lastnik slabe petine pa je Inštitut sam. Od poslov z državo je imel Inštitut med leti 2016 in 2018 za pol milijona prihodkov, večino od Javne agencije za raziskovalno dejavnost. Podatkov o denarnih tokovih med Inštitutom in Pravno fakulteto v bazi javnih plačil Erar ni. So pa na fakulteti razmerja pojasnili takole:
| "EIPF je torej prav tako naveden kot eden od inštitutov, ki jih je Pravna fakulteta ustanovila v času svojega delovanja, kot tudi preostale navedene. V preteklosti pa je prišlo pri EIPF do statusnih sprememb, tako da je odtlej EIPF povsem ločen od Pravne fakultete in med njima kot pravnima osebama, razen zgodovinske, ni več druge povezave." |
Dejstvo je torej, da Ekonomski inštitut uporablja ime Pravne fakultete, čeprav razen povezave na spletni strani in prvotnega statusa ob ustanovitvi leta 1963, kar priznavajo tudi na fakulteti, z njo nima nič skupnega. Ime Pravne fakultete v imenu je za naročnike storitev Inštituta očitno še vedno dovolj vabljivo, vprašanje pa je, kakšno korist od tega ima fakulteta.
IJU ali IJU, d. o. o.?
Drug inštitut, ki ga je ustanovila Pravna fakulteta in ji tudi plačuje najemnino za delovanje v njenih prostorih, je Inštitut za javno upravo IJU. Njegov direktor je profesor na fakulteti Rajko Pirnat. Med letoma 2016 in 2018 je imel za slab milijon prihodkov, lansko leto je končal s 1.800 evrov izgube. Dr. Pirnat, ki je sicer med letoma 2016 in 2018 dobil dobrih deset tisočakov dodatkov, je leta 1994 skupaj s še enim profesorjem na Pravni fakulteti in prav tako nekdanjim ministrom Senkom Pličaničem ustanovil podjetje z skoraj enakim imenom: Inštitut za javno upravo IJU Consulting, d. o. o. Junija letos je sodišče ustavilo postopek izbrisa zaradi "ugovora subjekta vpisa, da na poslovnem naslovu posluje in prejema tudi vso uradno pošto". Prihodki tega Inštituta so glede na Gvin v obdbju med letoma 2016 do 2018 znašali slabih 30.000 evrov, že dlje časa pa glede na Erar ta inštitut ne posluje z državo.
Znajdi se, kdor se more: DSJU z DRI, IJU z DRSI
Pirnat in Pličanič sta leta 2006 ustanovila še eno podjetje, Družbo za svetovanje v javni upravi DSJU, d. o. o. Tu so prihodki precej višji: v letih od 2016 do 2018 jih je bilo za dobrih 775 tisoč. Le manjši delež od tega je bilo poslov z državo. Največ, za 27.633 evrov, z Družbo za razvoj infrastrukture DRI. Vsota je razdeljena na manjše zneske pod šifro Kupoprodaja blaga in storitev.
Medtem pa Inštitut za javno upravo IJU Pravne fakultete, ki ga vodi Rajko Pirnat, sklepa precej več poslov z državo. V letih od 2016 do 2018 jih je bilo za 758.637 evrov, največ z ministrstvom za infrastrukturo. Na seznamu, ki so nam ga poslali z vlade (tudi za leto 2019), so projekti Izvedba storitev pri zastopanju Republike Slovenije v zadevi Grassetto, priprava osnutka novega Zakona o žičniških napravah za prevoz oseb, pravne storitve pri izvajanju obstoječih koncesijskih pogodb izvajanja javnih potniških linijskih prevozov, izvedba storitev v zvezi z opredeljevanjem statusa družbe DRI. Skupaj po Erarju za 176.140 evrov poslov. Dodatnih 144 tisoč evrov je Inštitut dobil od Direkcije za infrastrukturo DRSI pri tem istem ministrstvu, in sicer predvsem za študije, povezane z drugim tirom. 351,96 evra pa je DRSI v zadnjih štirih letih plačala inštitutu za naročnino na revijo Javna uprava.
Gre torej za trojno delovanje: kot zaposleni na fakulteti, kot zaposleni na inštitutu fakultete in kot zasebni podjetnik. V dveh od teh treh vej tok denarja ni javen.
Rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Igor Papič "Če pa govorimo o zasebnih podjetjih, pa mi kot univerza nimamo nikakršne pristojnosti, da kakor koli urejamo zadeve v teh podjetjih. Če zdaj gledam seznam podjetij, ki so bila ustanovljena pred 15, 20 leti, se pojavi vprašanje, kako naj zdaj mi prepričujemo te profesorje, da uredijo razmere z univerzo oziroma s posamezno fakulteto." Minister Jernej Pikalo "Je posebej zavržno, da nekdo poleg rednega dela nosi rezultate intelektualnega dela ven. Če že dela industrijske projekte, če že dela za industrijo, če že dela take stvari, potem naj jih vsaj v okviru univerze." |
Inštitut za primerjalno pravo, še en inštitut, ki ga je ustanovila Pravna fakulteta, je imel glede na podatke iz baze Gvin med letoma 2016 in 2018 dober milijon prihodkov, od tega od poslov z državo 620 tisoč evrov, največ od Agencije za raziskovalno dejavnost. Direktor Inštituta je Lojze Ude, ki nima zasebnega podjetja. Ga ima pa Boštjan Koritnik, od leta 2014 prokurist Inštituta in obenem tajnik fakultete. Koritnikovo podjetje JusFin d. o. o. je imelo v istem obdobju za 75 tisoč evrov prihodkov, iz javnih sredstev jih je dobil 26.000: večino od Uradnega lista, slabih devet tisočakov pa od Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, v kateri je (bil) nadzornik razsodišča. Konec lanskega leta so bile na vabilu na predavanje v okviru strokovnega seminarja Evropskega združenja študentov ELSA napisane njegove reference: Od leta 2008 je strokovni urednik najstarejše slovenske strokovne pravne revije Pravnik, skupaj pa je bil eno desetletje urednik časopisa za pravna vprašanja Pravna praksa in direktor GV Založbe. Je tudi generalni sekretar Zveze društev pravnikov Slovenije. Trenutno je zaposlen na Pravni fakulteti v Ljubljani, kjer opravlja delo tajnika, raziskovalca ter asistenta.
In kako Pravna fakulteta kot delodajalec preprečuje morebiten konflikt interesov zaposlenih profesorjev in njihovih podjetij? Kako namreč profesor, strokovnjak in predavatelj na področju specifičnega pravnega področja loči akademsko sfero od tržne, s katero lahko zasluži prav z znanjem, ki ga je dobil in ga razdaja na fakulteti?
Iz vodstva Pravne fakultete so nam na vprašanje o preprečevanju konflikta interesov odgovorili: "Konflikta interesov ne zaznavamo, tj. vodstvo takega konflikta ne zaznava, saj sta oba navedena inštituta (Inštitut za javno upravo in Inštitut za delo, op. a.), kot je razvidno tudi na spletni strani, samostojna subjekta (zasebnega) prava. Navedeno vprašanje morate torej zastaviti inštitutoma."
Z Inštituta za javno upravo (pri Pravni fakulteti) so sporočili:
"Inštitut za javno upravo je z Univerzo v Ljubljani sklenil dne 8. 3. 2017 dogovor o dolgoročnem sodelovanju za nedoločen čas, v katerem so urejene medsebojne obveznosti glede sodelovanja obeh pogodbenih strank na znanstvenem in izobraževalnem področju. Direktor inštituta prof. dr. Rajko Pirnat ima soglasje delodajalca Univerze v Ljubljani za dopolnilno delo na inštitutu."
Inštitut za delo ima torej enak status kot Inštitut za javno upravo. Med letoma 2016 in 2018 je imel za 360 tisoč evrov prihodkov, večino od tega glede na bazo Erar od poslov z državo. Direktor tega inštituta je Mitja Novak, njegova namestnica pa Katarina Kresal Šoltes, ki sicer ima odprt s. p., vendar javno dostopnih podatkov o morebitnih prihodkih ni. Na tem inštitutu pojasnjujejo, da "niti direktor niti namestnica direktorja inštituta nista zaposlena profesorja na kateri od fakultet ljubljanske univerze, da je direktor inštituta že upokojeni profesor, namestnica direktorja pa je redno zaposlena le na inštitutu in nikoli ni bila niti redno niti dopolnilno zaposlena na univerzi niti ni v razmerju z njo na podlagi avtorskih ali drugih pogodb."
Preberite še:
KOMENTARJI (194)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.