Po smernicah ameriškega Centra za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) si zaščiten dva tedna po drugem odmerku cepiva Moderne, sedem dni po drugem odmerku Pfizerja in dva tedna po cepivu Johnson & Johnson (Janssen), pri katerem je predviden le en odmerek.
Pred kratkim so izdali nova priporočila, v katerih piše, da se lahko precepljeni z drugimi precepljenimi v zaprtih prostorih zbirajo brez zaščitne maske. Prav tako se lahko cepljeni zbirajo z necepljenimi iz drugih gospodinjstev (na primer sorodniki) brez uporabe zaščitnih mask, če ti ne prihajajo iz ranljive skupine. Tudi v primeru rizičnega stika z nekom, ki je okužen, cepljenim ne svetujejo izogibanja drugim in testiranja, razen v primeru simptomov. "Ta sprememba je zelo smiselna, saj del ljudi v raziskavah ravno konec sledenja priporočilom navaja kot motivacijo za cepljenje," meni dr. Zarja Muršič, ki je del ekipe Sledilnika.
CDC tudi cepljenim še naprej priporoča uporabo zaščitne maske v javnosti, vzdrževanje medosebne razdalje in izogibanje množicam ter slabo prezračenim prostorom.
Ne smemo pozabiti, da se lahko tudi po prejetih dveh odmerkih cepiva okužimo z novim koronavirusom, kar pomeni, da ga lahko potencialno še vedno širimo. Nekatere študije sicer kažejo, da cepivo vpliva tudi na prenos virusa, a podatkov še ni dovolj, zato: ne odvrzite še mask.
Pri nas Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) na vprašanje, ali smo po cepljenju zaščiteni in kakšni previdnostni ukrepi za nas veljajo, odgovarja, da, tako kot vsa cepiva, tudi cepivo proti covidu-19 ne zagotovi popolne zaščite vsem cepljenim.
Zaščita se predvidoma vzpostavi sedem oziroma 14 dni po drugem odmerku mRNA-cepiva, torej Pfizerja in Moderne, ter 21 dni po prvem odmerku cepiva AstraZenece. Zaenkrat ni dovolj dokazov, da bi lahko trdili, da cepljeni posamezniki ne morejo prenašati virusa, zapišejo na NIJZ, zato priporočeni ukrepi še vedno veljajo: vzdrževanje medosebne razdalje vsaj dveh metrov, pravilna uporaba zaščitne maske ter higiena rok.
Tudi po cepljenju ostaja pomembno, da je krog ljudi, s katerimi se družimo, čim manjši. Več stikov pomeni tudi večjo verjetnost, da cepljeni pride v stik z okužbo oziroma jo prenese na več ljudi, tudi če sam ob tem zaradi cepiva ne zboli.
V okviru raziskave SI-PANDA so anketirancem postavili vprašanje, od česa bo odvisna njihova odločitev o cepljenju. Podali so več odgovorov, sodelujoči pa so morali označiti strinjanje na lestvici od ena do sedem. V največji meri bo njihova odločitev odvisna od podatkov o varnosti (5,6) in učinkovitosti cepiva (5,5), je razvidno iz izsledkov raziskave, visoko pa je tudi trditev, da bo njihova odločitev odvisna od pozitivnih posledic, tj. sproščanja omejitev gibanja in druženja v skupinah (4,4).
Več kot polovica anketiranih (55,1 %) se namerava cepiti, ko bo cepivo zanje na voljo, dvignilo pa se je tudi prepričanje, da lahko cepivo proti covidu-19 pripomore k zajezitvi širjenja virusa. Tako meni 68,7 odstotkov anketiranih oseb. Mlajši so glede cepiva bolj skeptični v primerjavi s starejšimi, še kaže raziskava.
Zaradi motivacije, ki ljudi žene, da se cepijo, je ključno odgovoriti na njihova vprašanja, kdaj bodo zaradi tega spet lahko zaživeli drugače, tako kot smo bili navajeni.
Kot pravi Muršičeva, je pomembno, da se vprašamo, kaj pri pandemiji želimo doseči, pa tudi, kaj lahko dosežemo. "Če bi želeli virus eliminirati v nekem lokalnem prostoru in to čim prej, bi bilo fino, da se cepimo in hkrati vztrajamo pri vseh ukrepih," pravi in dodaja, da se trenutno tudi lokalna eliminacija zdi težka. "Za začetek nekaj manj kot 20 odstotkov prebivalcev, tj. otrok, sploh ne bomo cepili, vsaj dokler ne vemo, kako učinkovita in varna so cepiva za njih. Potem so še tisti, ki se ne želijo cepiti, zato bomo težko dosegli to precepljenost, ki bi vodila v eliminacijo virusa," meni.
Cepljenje bo kljub temu nedvomno pripomoglo k zaustavljanju virusa. Ta bo še vedno lahko povzročal posamezne izbruhe, ki pa ne bodo tako težavni, saj moramo upoštevati tudi tiste, ki so covid-19 preboleli in so vsaj za nekaj časa imuni. Muršičeva pravi, da se zdi, da zdaj zasledujemo predvsem cilj zmanjšanja zasedenosti bolnišnic. "Če pridemo do tega, da covid-19 ni več tak zdravstveni problem, se bodo počasi tudi ukrepi prenehali. Seveda lahko to zgodbo zapletejo nove različice in morda še kaj. Ampak tudi mi se lahko na to prilagajamo," optimistično doda.
Neznank je torej še ogromno. V kolikšni meri cepiva zaustavljajo prenos virusa? Kako pogosto se bo treba cepiti proti covidu-19? "Pri ošpicah imamo cepivo, ki ga dobimo kot otroci in nudi trajno zaščito tudi proti okužbi. Lahko pa da bo pri koronavirusu bolj kot pri gripi – z vsakoletnim cepljenjem ali pa cepljenjem na nekaj let. Ne vemo še," razlaga sogovornica.
Pri tem doda, da se je pri "napovedovanju prihodnosti" pandemije SARS-CoV-2 dobro ozreti tudi po ostalih štirih koronavirusih, ki že krožijo po človeški populaciji. Z njimi se večinoma večkrat srečamo kot otroci in tako kasneje, ko smo odrasli, nismo več povsem "imunsko naivni" pri ponovni okužbi.
Ni še povsem jasno niti, ali lahko s cepivi dosežemo kolektivno imunost, ki bi vodila v eliminacijo virusa na območjih, kjer je dosežena zadostna precepljenost. To je odvisno od učinkovitosti cepiva proti prenosu virusa in od tega, kako dolgotrajna je zaščita po cepljenju.
Največ je do zdaj znanega o učinkovitosti Pfizerjevega cepiva, predvsem zaradi podatkov iz Izraela, kjer sledijo cepljenju v realnosti. V raziskavi so vzeli dve enako veliki skupini: skoraj 597 tisoč že cepljenih in isto število necepljenih. V skupini cepljenih so po več kot sedmih dneh po prejemu druge doze zaznali štiri okužbe, v skupini necepljenih pa 51 okužb. Tako so ugotovili 92-odstotno učinkovitost cepiva pri preprečevanju zaznanih okužb.
Prav tako so v študiji ugotovili, da je sedem in več dni po drugem odmerku cepiva za 87 odstotkov manj hospitalizacij in 92 odstotkov manj hujših obolenj s covidom-19. Ocena učinkovitosti pri preprečevanju smrti zaradi covida-19 je bila 72-odstotna že med 14. in 20. dnevom po prvem odmerku. Cepivo je visoko učinkovito v vseh starostnih skupinah s potencialno manjšo učinkovitostjo pri ljudeh s številnimi soobstoječimi boleznimi, so še zapisali v izsledkih raziskave.
Za druga cepiva še ni na voljo dovolj raziskav na dovolj velikem številu ljudi, da bi lahko z gotovostjo trdili, kako učinkovita so cepiva pri preprečevanju širjenja virusa, in posledično, kaj to pomeni za nas in življenje po cepljenju.
Asistentka na floridski univerzi, ki poučuje biostatistiko in ima iz nje končan doktorat na Harvardu, dr. Natalie E. Dean, je poskušala s preprostimi skicami razložiti izsledke raziskave o učinkovitosti cepiva Oxforda in AstraZenece. Ti so namreč poročali o zmanjšanju PCR-pozitivnih za 54,1 odstotka in o le dvoodstotni učinkovitosti cepiva proti asimptomatski okužbi. Podatki sicer še niso bili recenzirani in so v predobjavi The Lanceta.
Kot razlaga Deanova, okužbe s SARS-CoV-2 padejo v več kategorij: resne, zmerne, blage in asimptomatske. Cepiva pred boleznijo ščitijo predvsem na dva načina: okužbo lahko popolnoma preprečijo (sterilizacijska imunost) ali pa naš imunski sistem pripravijo na okužbo (efektivna imunost), zato ne razvijemo simptomov.
Če bi cepivo delovalo samo tako, da bi preprečevalo bolezen, ne pa okužbe, bi imeli velik del asimptomatskih primerov in zmanjšan delež zmernih ter blagih oblik bolezni.
Takšno cepivo bi bilo še vedno uporabno, saj bi zmanjševalo hude oblike bolezni, a ne bi nujno zmanjšalo prenosa okužbe. Kot pa razlaga Deanova, cepivo Oxforda/AstraZenece ne deluje na tak način. Asimptomatski delež ostaja bolj ali manj isti, kot če cepiva ne bi bilo, skrči pa se delež drugih oblik bolezni. Skupno je še vedno manj okužb, za 54-odstotkov manj.
Deanova zato poudarja, da lahko cepivo kljub temu, da ne vidimo velikega vpliva na število asimptomatskih okužb, še vedno pozitivno vpliva na prenos virusa.
Večina ljudi, ki so sodelovali v raziskavi SI-PANDA, še vedno upošteva ukrepe za zajezitev virusa. Največ, 94,3 %, jih upošteva uporabo zaščitne maske v javnosti, se poslužuje pravilne higiene kihanja in kašljanja (93,2 %) ter se izogiba obiskovanju starejših ob znakih okužbe (92,3 %). Pri izogibanju zasebnim družabnim dogodkom je bilo opaziti precejšen upad upoštevanja tega ukrepa v raziskavi, ki je potekala tik po božično-novoletnih praznikih, a se je stanje potem popravilo.
Ne smemo pozabiti, da na veliko vprašanj znanost še nima odgovorov, zato na osnovne zaščitne ukrepe, kot sta maska ali izogibanje stikom z rizičnimi skupinami, ne smemo pozabiti niti po tem, ko smo cepljeni. Ne vemo namreč, kako je s prenašanjem virusa pri cepljenih, prav tako še ni jasno, kako dolgo bo trajala zaščita. A jasno je, da nas in druge cepivo ščiti pred resno obliko obolenja.
Zato je ključno, da se cepimo. Četudi bomo morali po cepljenju še nekaj časa slediti priporočilom, je to najhitrejša pot do normalnosti.
Članek je nastal s strokovno pomočjo Covid-19 Sledilnika.
KOMENTARJI (371)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.