Zapleti z Zoisovimi štipendijami: je državi res mar za nadarjene?

17-letnik, danes v tretjem letniku srednje šole, je bil izjemen učenec, prejemnik številnih zlatih in srebrnih priznanj. A ko je ob vpisu v srednjo šolo pred dvema letoma oddal vlogo za pridobitev Zoisove štipendije, je sledilo razočaranje, pripoveduje njegov oče Andrej Šalika. "Čisto vsi trije njegovi izjemni dosežki so bili zavrnjeni iz razloga, da ne izpolnjujejo pogoja glede sofinanciranja teh tekmovanj iz javnih sredstev. Na odločbo smo se pritožili. Tudi ta je bila potem zavrnjena in je potrdila odločitev štipendijskega sklada. Zato smo se odločili za tožbo, tako da zdaj še poteka sodni postopek na socialnem sodišču."

In kje je izvor težave? V Pravilniku o podeljevanju Zoisovih štipendij, ki določa, da naj bi organizator tekmovanja za priznanje izjemnega dosežka za izpolnitev pogoja sofinanciranja tekmovanja iz javnih sredstev ta sredstva moral dobiti na podlagi javnega razpisa neposrednega ali posrednega proračunskega uporabnika oziroma mu je bilo financiranje zagotovljeno neposredno s strani ministrstva. To pa, tako oče 17-letnika, oži pogoje iz Zakona o štipendiranju, kjer je določeno zgolj, da morajo biti tekmovanja sofinancirana iz javnih sredstev.

"Zakon govori samo o sofinanciranju iz javnih sredstev, kar po našem mnenju izhaja že iz zakonodaje, zlasti zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja," je prepričan Andrej Šalika. "Mi celo menimo, da ne glede na to, ali bi organizator tekmovanja sploh dobil kakšna sredstva, da je to že tako ali tako dolžnost vzgojno-izobraževalnih ustanov. Tako učence kot dijake na tekmovanja prijavijo šole, ne starši, in dolžnost šole je, da te dijake spremlja, da jih na to pripravlja. In tudi v zakonodaji je določeno, da so za ta namen predvidena proračunska sredstva."

Temu pritrjuje Mateja Budin, direktorica Zavoda za popularizacijo matematike Mathema, ki že 15 let organizira različna tekmovanja. "Sodelujemo s šolami, šola odda prostor, šola nudi mentorstva, šola nudi vso podporo pri izvedbi samega državnega tekmovanja. Konec koncev šole precej prispevajo tudi finančno k izvedbi teh tekmovanj."

V vsaj dveh primerih je argument, da so tekmovanja zavoda Mathema sofinancirana iz javnih sredstev, potrdilo tudi Višje delovno in socialno sodišče. Med drugim je razsodilo, da je določba Pravilnika o podeljevanju Zoisovih štipendij v nasprotju s 153. členom Ustave, po katerem morajo biti podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu z Ustavo in zakoni. Pozitivno odločitev zato pričakuje tudi Šalika. "Pričakujemo pozitivno sodbo, potem pa najverjetneje še pritožbo ministrstva za delo. In potem ocenjujemo, da bo postopek trajal še kakšno leto, tako da se bo najverjetneje zadeva razpletla tam nekje, ko bo sin v četrtem letniku." A veliko staršev se, ugotavlja, za tožbe ne odloči. "Nekaj se jih odloči, da gredo samo v pritožbo, v tožbo manj. Tudi zato, ker jim enostavno iskreno povem, da bo zadeva trajala tri do štiri leta. Predvidevam, da tudi tisti starši potem po zavrnitvi pritožbe, kjer recimo otroci ne izpolnjujejo več pogoja za pridobivanje štipendije za naprej, se v tožbe ne podajo tudi zato, ker so stroški tam nekje okrog dva tisoč evrov."

In kaj na to pravijo na Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu, kjer presojajo vloge za Zoisove štipendije? "Sklad ima zakonsko podlago – Zakon o štipendiranju. Na to se veže tudi Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij. In če ne izpolnjuješ katerega izmed zakonskih pogojev ali pogojev v pravilniku, sklad štipendije ne more odobriti," pojasnjuje direktorica sklada Barbara Leder. "Sklad ne more samovoljno izbirati, ena pravna podlaga da, druga pravna podlaga ne, ampak se mora striktno držati tako zakona kot tudi pravilnika."

In odgovor Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti? Poudarjajo, da tekmovanja, ki jih organizira Zavod Mathema, po trenutno veljavnih merilih ne izpolnjujejo pogojev za uveljavljanje izjemnih dosežkov pri pridobitvi Zoisove štipendije.

Ob tem pojasnjujejo, da pogoji sofinanciranja iz javnih sredstev zagotavljajo, da se priznavajo dosežki na tekmovanjih, ki izpolnjujejo določene standarde kakovosti in transparentnosti, ter da so sredstva za organizacijo teh tekmovanj ustrezno dodeljena in dokumentirana. Pravilnik po njihovih zagotovilih ne uvaja novega pogoja, temveč zakonito določa način presoje, kdaj se šteje, da je bilo tekmovanje javno financirano v smislu zakona. Konkretne pravne primere (vključno s sodbami sodišč) pa, še pišejo z ministrstva, obravnavajo individualno, saj odločitev v posameznem primeru ne pomeni avtomatične pravice za druge.

V lanskem šolskem letu je bilo oddanih več kot osem tisoč vlog za Zoisove štipendije. Zavrnili so jih 2.164, in sicer 1.279 dijakom in 885 študentom. Koliko je bilo zavrnjenih, ker tekmovanja po mnenju sklada niso bila sofinancirana iz javnih sredstev, ni znano. Zaradi zavrnitve vlog za Zoisovo štipendijo je bilo sicer leta 2022 vloženih 17 tožb, leta 2023 15 tožb, leta 2024 18 tožb in v prvi polovici letošnjega leta pet tožb. 

Mateja Budin pojasnjuje, da je bilo samo v lanskem študijskem letu približno 500 tekmovalcev (osnovnošolcev, dijakov in študentov), ki so na njihovih tekmovanjih prejeli zlato ali srebrno priznanje ter tako izpolnili enega od pogojev za Zoisovo štipendijo. Na njihovih tekmovanjih, pripoveduje, sicer sodeluje že več kot polovica šol v Sloveniji.

Andrej Šalika je medtem odločen, da bodo vztrajali. "Jaz mislim, da je to norčevanje iz izjemno nadarjenih otrok. Opažam, da vztrajajo predvsem starši, ki dobijo občutek, da to pač ni fer, da to ni pošteno. Ocenjujem, da ministrstvo za delo trmasto vztraja na neki svoji predpostavki in da bo treba očitno ne enkrat, pač pa ne vem še kolikokrat dokazati, da delajo napako."

Zoisovo štipendijo je sicer lani prejemalo 2.937 dijakov in 1.650 študentov. Za dijake, ki se izobražujejo v Sloveniji, je znašala 150,92 evra, za študente 176,12 evra. Poleg osnovnega zneska štipendije lahko štipendist dobi še dodatek za bivanje (100,64 evra) oziroma dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami (62,90 evra). Država je za vse Zoisove štipendije lani namenila dobrih 11 milijonov evrov.

Kot pripoveduje Barbara Leder, je vlog praviloma vsako leto več, kot je zagotovljenih sredstev. "Pri Zoisovih štipendijah dve tretjini lahko odobrimo, ena tretjina pa ostane neodobrenih."