Je Prebilič med kampanjo upravičen do polne bruseljske plače?

Predvolilna tekma je že nekaj časa v polnem razmahu. Vladimir Prebilič se bo po lokalnih, evropskih, in predsedniških volitvah tokrat preizkusil tudi na državnozborskih. Ker ima te dni veliko obveznosti doma, hkrati pa je še vedno evropski poslanec, nas je zanimalo, kako usklajuje svoje delo v Evropskem parlamentu s predvolilnim aktivnostmi v Sloveniji.

"Eno je priprava na plenarno zasedanje, spremljanje ter priprava gradiv. Pri tem delu smo se dogovorili, da večji del bremena prevzamejo moji asistenti in strokovni tim. Trenutno se ukvarjamo s področjem kohezijske politike na eni strani in zaščite ter reševanja na drugi. Drugi del pa je povezan z glasovanji, ki potekajo v Strasbourgu. Prav v ponedeljek tja ponovno potujem, kjer bom tudi glasoval. Je pa res, da v Evropskem parlamentu obstaja nekakšen načelni dogovor: kadar v državi članici potekajo nacionalne volitve, se poslanci znotraj poslanske skupine dogovorimo, da se določeno breme oziroma fokus za ta čas – običajno gre za obdobje tridesetih do štiridesetih dni – nekoliko preusmeri v nacionalno politiko," pojasnjuje Prebilič.

Kampanja se uradno začne 19. februarja, torej čez enajst dni. Že zdaj pa Prebiliču pri kampanji pomagajo tudi "bruseljski asistenti", zato nas je zanimalo, kako bo preprečil morebitna navzkrižja interesov.

"Tisti, ki so zaposleni v moji pisarni v Bruslju, delajo izključno to, kar sem prej omenil – torej so povsem posvečeni evropskim nalogam. Gre za dve osebi, dva asistenta, strokovna sodelavca. Tisti, ki delajo v moji pisarni v Ljubljani in so del te iste ekipe, pa v času, ko sodelujejo pri politični kampanji oziroma me spremljajo na terenu za stranko Prerod, za ta čas vzamejo dopust. Zelo natančno in temeljito poskušamo razmejiti naloge, da ne bi prihajalo do prelivanja pristojnosti," pojasnjuje Prebilič.

Evropski poslanci lahko zaposlijo osebe, ki jim pomagajo pri opravljanju njihovih nalog. Obstajata dve vrsti pomočnikov: akreditirani pomočniki, delajo v Bruslju, Luxembourgu in Strasbourgu in jih neposredno zaposli Evropski parlament, ter lokalni pomočniki, ki poslancem pomagajo v njihovi matični državi.

Vladimir Prebilič ima trenutno dva akreditirana pomočnika – Đorđe Bojović je vodja njegove bruseljske pisarne, Simon Dreven pa akreditiran asistent. Poleg tega ima tudi tri lokalne pomočnice, ki delujejo v Sloveniji – Mariko Grubar, Jeleno Štrbac ter Indiro Cibralić. Lokalni pomočniki, za razliko od akreditiranih pomočnikov, sklenejo pogodbo neposredno s poslancem osebno.

Po podatkih Evropskega parlamenta znaša najvišji znesek, ki je v letu 2026 posameznemu poslancu na voljo za vse pomočnike 32.072 evrov mesečno. Ta sredstva se lahko porabijo za plače, honorarje ter prispevke za socialno varnost parlamentarnih pomočnikov.

Plače akreditiranih asistentov v Bruslju se določajo po evropski plačni lestvici z 19 razredi. Najvišji dovoljeni bruto znesek za lokalne pomočnike v Sloveniji pa od začetka letošnjega leta znaša 10.234 evrov mesečno.

Plače asistentov niso javne, a za lažjo predstavo, če poslanec sredstva za lokalne pomočnike enakomerno razdeli med dva lokalna pomočnika, vsakemu pripada 5.117 evrov bruto na mesečno.

Drugače je pri evropskih poslancih – njihove plače so javno dostopne in so leta 2025 znašale nekaj več kot 11 tisoč evrov bruto na mesec oziroma 8.772 evrov neto. V Sloveniji so te plače dodatno obdavčene po enakih pravilih, kot veljajo za vse druge državljane, zato so končni zneski, ki jih poslanci prejemajo, med njimi lahko razlikujejo.

Kaj pa pravila? Kaj smejo evropski poslanci in njihovi asistenti početi pri sodelovanju v nacionalnih političnih dejavnostih?

V obeh pravilih, ki predpisujejo delo evropskih poslancev – v Poslovniku Evropskega parlamenta in v Kodeksu ravnanja za poslance Evropskega parlamenta ni podrobnih določb, ki bi govorile o tem, kaj lahko poslanec ali njegovi pomočniki počnejo izven funkcije evropskega poslanca, na primer pri kandidiranju ali delu na volitvah v nacionalni parlament.

Čeprav kodeks izrecno ne prepoveduje sodelovanja v nacionalnih volitvah, pa mora poslanec – kot splošno pravilo – zagotoviti, da: ne pride do prepletanja nalog evropskega poslanca z nacionalno kampanjo, da sredstva Evropskega parlamenta (npr. asistenti, pisarna, proračun) niso porabljena nenamensko (v tem primeru za nacionalno kampanjo) ter da jasno ločuje čas in vire med parlamentarnim delom in politično dejavnostjo doma.

Kar zadeva asistente, v Evropskem parlamentu velja, da poslanci med svoje pomočnike ne smejo zaposliti ožjih sorodnikov. Prav tako se morajo pomočniki vzdržati kakršnihkoli dejanj, ki bi bila v nasprotju z interesi poslancev, ki jim pomagajo, ali z interesi Parlamenta.

Odgovornost za nadzor evropskih poslancev in njihovih asistentov med sodelovanjem v nacionalnih volitvah ni avtomatska, saj Evropski parlament nima posebnega organa, ki bi to sistematično spremljal. Kljub temu obstajajo mehanizmi, razdeljeni so med več institucij Evropskega parlamenta, prek katerih je mogoče prijaviti in obravnavati morebitne nepravilnosti.

Kaj pa odsotnost Prebiliča na evropskem političnem parketu?

Del poslovnika, ki ureja glasovanje na plenarnih zasedanjih in v odborih, določa predvsem tehnične postopke, ne pa obveznosti udeležbe ali morebitnih sankcij. Poslovnik evropskega parlamenta torej ne predpisuje, da bi bila glasovanja obvezna, prav tako odsotnost poslanca ne vodi do kazni.

Tudi za delo v odborih ne obstajajo kazenske določbe – poslanci lahko na sejah manjkajo brez neposrednih posledic. Neudeležba se sicer beleži, vendar ne vpliva na funkcijo ali mandat poslanca.

Edina izjema je izguba dnevnice v višini 350 evrov na dan, ki pripada poslancu za čas prisotnosti v Bruslju ali Strasbourgu. Kot pojasnjujejo v Evropskem parlamentu, se ta znesek izplača samo v primeru, da poslanec fizično podpiše prisotnost tistega dne v posebnem registru.

Dve lokalni asistentki Vladimirja Prebiliča v Sloveniji uradno sodelujeta tudi pri stranki Prerod, in to ne le v času aktualne volilne kampanje. Na ustanovnem kongresu stranke oktobra lani je bila Marika Grubar izvoljena v nadzorni svet, medtem ko je Jelena Štrbac ne le vodja stikov z javnostmi Prebiliča kot evropskega poslanca, temveč tudi predstavnica za odnose z javnostmi stranke Prerod.

Pri tem je večkrat uporabila enak elektronski naslov tako za strankarska sporočila za javnost kot tudi za uradno komunikacijo, ki jo v imenu evropskega poslanca pošilja Prebilič.

Evropski poslanci imajo neodvisen mandat in sami odločajo, kako bodo uresničevali svojo udeležbo na evropskem političnem parketu. Čeprav jim ni predpisana obvezna prisotnost, Evropski parlament od njih pričakuje, da "predstavljajo interese državljanov EU", kar vključuje tudi sodelovanje na plenarnih zasedanjih, v odborih in delegacijah.

Prebiličevo izjavo na vprašanje, ali si v času predvolilne kampanje doma v celoti zasluži bruseljsko poslansko plačo, ter njegovo pavšalno navedbo, da bo – zaradi preprečevanja navzkrižja interesov – poskusil temeljito razčistiti, kdo kaj dela, saj njegovi bruseljski pomočnici v Sloveniji uradno delata tako za stranko Prerod kot tudi za Evropski parlament (ob tem pa se za oba konteksta – tako za strankarsko kot za parlamentarno komunikacijo – uporablja isti elektronski naslov), smo ob dejstvu, da Evropski parlament tega sistematično ne nadzira, označili za previdno.

Ob sprejemanju tako imenovanega "Šutarjevega zakona" se Vladimir Prebilič, ki je kar 14 let vodil občino Kočevje, v kateri živi romska skupnost, v javnosti ni posebej izpostavljal. Na vprašanje, ali je bil pri javnem komuniciranju tragičnega dogodka v Novem mestu in posledičnih zakonodajnih spremembah zadržan zato, ker kot župan v svoji matični občini morda ni storil dovolj za urejanje odnosov med romsko in neromsko skupnostjo, je odgovoril:

"Ne, nikakor ne. Mislim, da smo naredili ogromno. Lahko navedem več primerov, recimo tega fantastičnega, ki ga nihče drug ni želel uporabiti. Ni skrivnost, da so imeli Romi dolgove – zaradi neplačevanja komunale, vode, odvoza smeti in podobno – in da so bili dolžni tudi občini Kočevje. Zaradi tega nismo spreminjali zakonodaje. Naredili smo nekaj drugega: s Centrom za socialno delo smo se dogovorili, da če je oseba upravičena do enkratne denarne socialne pomoči, ki znaša približno tisoč evrov, jo sicer dobi, vendar se iz tega zneska poravna del njenih obveznosti do občine."

V devetem poročilu Vlade o položaju romske skupnosti v Sloveniji, sprejetem 28. julija 2022, je zapisano, da je "zatečeno stanje na področju romske skupnosti v Kočevju izredno zahtevno."

Med večjimi težavami poročilo izpostavlja pogosto kriminaliteto ter vandalizem. "Veliko število Romov je v priporu, na prestajanju zaporne kazni ali pa proti njim tečejo sodni postopki. Predvsem kot problematično in v celoti javnosti na očeh izstopa nelegalna predelava in razgradnja avtomobilov in preprodaja avtomobilskih delov ter odprto kurjenje (sežiganje) škodljivih materialov z namenom pridobivanja surovin za prodajo."

Občina Kočevje je v času županovanja Vladimirja Prebiliča samostojno financirala romskega koordinatorja na Centru za socialno delo Kočevje. Skupaj z lokalnimi javnimi podjetji pa je dodatno financirala še "koordinatorja za izvajanje funkcionalnih izplačil pri upravičencih z zaznanimi socialnimi stiskami in težavami".

Z njihovo pomočjo so v Kočevju vzpostavili sistem odplačevanja dolgov iz denarne socialne pomoči.

"Zaradi nakopičenih dolgov in v izogib izvršilnim in drugim sodnim postopkom ter s tem povezanimi stroški prekinitve dobave vode, električne energije in drugih storitev ter drugimi negativnimi posledicami, je bilo sklenjenih preko 300 individualnih dogovorov za reševanje dolžniških težav v obliki funkcionale," je zapisano v vladnem poročilu.

Individualni dogovor je pisni dogovor, katerega glavni namen je, da se neposredno iz denarne socialne pomoči poravnajo bodisi tekoči stroški bodisi zapadle terjatve. Program se v občini Kočevje izvaja za vse ranljive skupine prebivalstva in ni omejen izključno na romsko skupnost.

Ker tudi vladno poročilo ugotavlja, da se je ukrep v praksi izkazal za zelo uspešnega – saj je eden od njegovih učinkov preprečevanje nastanka novih stisk in dolgov do javnih služb in podjetij med ranljivo populacijo – smo izjavo Prebiliča označili za pravilno.

"Osebno sem sodeloval izdatno, ker se mi zdi to fer in pošteno," je Prebilič začel pojasnilo na vprašanje, kdo je nosil večje finančno breme na evropskih volitvah pred dvema letoma – on ali stranka Vesna, s katero je tedaj nastopil na omenjenih volitvah.

Prebilič je svojo izjavo nadaljeval s konkretnimi podatki: "Moj znesek in prispevek se vrtita okoli 21 tisoč evrov. To sem dal iz svojega računa. Nihče od vseh devetih poslancev, ki so danes izvoljeni, se temu znesku niti približal ni. Mislim, da znaša povprečje dva do tri tisoč evrov." Njegovo izjavo smo preverili z Dejstvi.

Na volitvah poslancev iz Slovenije v Evropski parlament, ki so potekale 9. junija 2024, je bilo izvoljenih devet poslank in poslancev: Romana Tomc, Zala Tomašič, Milan Zver in Branko Grims (vsi SDS), Irena Joveva in Marjan Šarec (oba Gibanje Svoboda), Vladimir Prebilič (Vesna), Matjaž Nemec (SD) in Matej Tonin (NSi).

Pravilnost poslovanja preverjajo revizorji Računskega sodišča, politične stranke pa morajo poročila o kampanji oddati v register Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes). Preverili smo poročila obeh institucij.

Od strank, ki so se leta 2024 uvrstile v Evropski parlament, sta mnenje s pridržkom pri poslovanju prejeli SDS in Vesna, s katero je na volitvah nastopil Vladimir Prebilič. Pri poročanju o kampanji pa je mnenje s pridržkom, poleg SDS in Vesne, prejelo tudi Gibanje Svoboda. Novi Sloveniji in SD je Računsko sodišče tako pri poslovanju kot pri poročanju izreklo pozitivno mnenje.

Glede tega, katera stranka je največ vložila v kampanjo, so na vrhu SDS, Gibanje Svoboda in NSi. Proračun SDS je znašal dobrih 300 tisoč evrov, Gibanja Svoboda 278 tisoč evrov, NSi pa skoraj 243 tisoč evrov. Občutno manj sta v kampanjo vložili Vesna – dobrih 66 tisoč evrov – in SD – dobrih 44 tisoč evrov.

Z izjemo Gibanja Svobode so vse stranke sprejele donacije fizičnih oseb. Javno so razkrita imena in priimki le tistih donatorjev, katerih prispevki so presegli povprečno bruto mesečno plačo v Sloveniji, ki je leta 2023 (ki je bilo relevantno referenčno leto) znašala 2.255 evra.

SDS je imela tri donatorje, katerih prispevki so presegli mejo povprečne bruto mesečne plače. To so: Branko Grims, ki je doniral 4.690 evrov, Franc Kangler s prispevkom 3.000 evrov, ter Suzana Rajh, ki je stranki prispevala 2.500 evrov.

Novo Slovenijo je z donacijo v višini 4.000 evrov podprl David Klobasa, župan Svete Trojice v Slovenskih goricah.

Socialne demokrate sta podprla Matjaž Nemec, ki je doniral 5.500 evrov, ter Milan Brglez s prispevkom 3.000 evrov.

Najvišji donator kampanje med omenjenimi pa je bil pri stranki Vesna njen nosilec liste Vladimir Prebilič, ki je stranki doniral skoraj 21.000 evrov. Na javnem seznamu se poleg njega pojavlja še Gabrijela Starešina Fras, ki je prispevala 6.000 evrov.

Izjavo Vladimirja Prebiliča, da je bil največji donator evropskih volitev označujemo kot pravilno.

Ne le na Evropskih volitvah leta 2024, Prebilič je mnenje s pridržkom Računskega sodišča prejel že leta 2022, ko je kandidiral za predsednika republike – tako pri poslovanju kot poročanju. Bil je edini, ki je dobil negativno oceno na obeh točkah, čeprav je imel najmanjšo kampanjo.

Na vprašanje, kako naj mu ljudje zaupajo, da se pri upravljanju bistveno obsežnejše državne blagajne ne bo zapletalo, je Prebilič odgovoril, da je bil problem zgolj v računu za gostinski lokal, v katerem je imel na dan volitev volilni štab in ki so ga evidentirali kot strošek volilne kampanje.

"Računsko sodišče je ocenilo, da je bil ta račun sporen, ker se je dogodek zgodil po zaključku volilne kampanje. Po njihovi razlagi se kampanja uradno zaključi z začetkom volilnega molka – to je v petek ob polnoči, dogodek pa je bil v nedeljo. To je bila edina stvar, ki smo jo imeli z Računskim sodiščem na tem področju."

Prebilič je poudaril, da ni bil kaznovan, in svoje ravnanje utemeljil z neizkušenostjo: "Če greste pogledati ostale kandidatke in kandidate, boste videli da so za njimi stale politične stranke, ki imajo za to svoje svetovalce ... Nam ni pomagal nihče – bili smo politični naturščiki, če želite. Kljub temu trdim, da smo delovali in še vedno delujemo transparentno."

Iz Revizijskega poročila o kampanji Vladimirja Prebiliča je razvidno, da je ta znašala 21.610 evrov. Od tega je 19.050 evrov nakazal s svojega osebnega računa, preostalih 2.560 evrov pa je bilo zbranih z donacijami.

Ker donacija ni presegla povprečne bruto mesečno plače, ime in priimek donatorja nista javno razkrita.

Računsko sodišče je ugotovilo, da je Prebilič prejel 100 evrov od podjetja Arhiteza d.o.o., kar je v nasprotju z zakonodajo, ki prepoveduje donacije pravnih oseb. V takšnem primeru bi morale stranke nemudoma takšen znesek nakazati v dobrodelne namene, česar pa Prebilič ni storil. Znesek je nato nakazal humanitarni organizaciji šele po ugotovitvah Računskega sodišča.

Poleg tega je – kot je ugotovilo Računsko sodišče – bil s Prebiličevega volilnega računa znesek 1.179 evrov za hrano in pijačo evidentiran kot strošek volilne kampanje, čeprav so ti stroški nastali po njenem zaključku.

Ugotovljeno je bilo tudi, da je izplačal 100 evrov za storitev vodenja odnosov z javnostmi, čeprav je bila storitev opravljena po koncu volilne kampanje.

Po navedbah Računskega sodišča je tudi te sporne zneske Prebilič naknadno nakazal v humanitarne namene.

Vladimir Prebilič je bil pred izvolitvijo v Evropski parlament kar 14 let župan Kočevja. Zmagal je na štirih zaporednih lokalnih volitvah (2010, 2014, 2018 in 2022), kjer veljajo enaka pravila za vodenje volilne kampanje kot pri vseh drugih volitvah. Pravila poročanja in porabe sredstev so enaka za lokalne, državnozborske, predsedniške in evropske volitve, saj jih ureja Zakon o volilni in referendumski kampanji (ZVRK).

Zato Prebilič ni politični naturščik, kot pravi sam. Ker je Računsko sodišče ugotovilo tri nepravilnosti, in ne le ene, kot trdi Prebilič, smo njegovo izjavo označili za nepravilno.