Je Slovenija pri recikliranju uspešna samo na papirju?

Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo želijo uvesti kavcijski sistem. Na podporo koalicije še čakajo, minister Bojan Kumer naj bi jim predlog predstavil v prihodnjih dneh. Poglejmo, kakšno je izhodišče zakona. Kavcija bi znašala med 20 in 25 centov za plastenko. Vzpostavili bi približno 1700 naprav za plastenke, predvsem v večjih trgovinah. To bi nas stalo po vzoru Latvije do 50 milijonov evrov. Kdo bo to plačal? Generalna direktorica Tanja Bolte z Direktorata za okolje napoveduje, da bi leta 2025 pripravili zakon in ga dali v javno obravnavo. Dve leti kasneje bi kavcijski sistem lahko zaživel. Na ministrstvu zagotavljajo, da potrošnik ne bi plačal nič, niti država. Plačali bi proizvajalci, kot so izkušnje iz drugih držav. Kavcijski sistem namreč deluje v 14 državah Evropske unije in v 16 evropskih.  

Po izračunih Zbornice komunalnih gospodarstev, če upoštevamo strošek kavcijskega in strošek delovanja sistema, je to 115 milijonov finančnega toka za Slovenijo, pojasnjuje direktor Sebastijan Zupanc. "To prinese določeni industriji veliko finančno korist, če bi se vsa kavcija zbrala. Ne vemo, kam bodo šle razlike med plačano in vrnjeno embalažo."

"Ministrstvo očitno zanima le kavcijski sistem, ne glede na to, kaj bo prinesel oz. pomenil za prebivalce, pri tem pa računa, da si prebivalci zaradi nepoznavanja tematike želijo kavcijski sistem, kar pomeni, da imajo prebivalce za neumne in nameravajo izkoristiti njihovo nevednost," meni direktorica Recikla Janja Koblar.  

Kot smo že včeraj pisali v rubriki Dejstva, na ministrstvu želijo kavcijo za plastenke pijač tudi zato, ker ocenjujejo, da so cilji, ki nam jih narekuje Evropska unija, lahko ogroženi. Če jih ne dosežemo, bo državo doletela kazen, ki jo bomo plačali davkoplačevalci.

Enaka analiza, različni zaključki?

A zatakne se že na začetku – pri podatkih. Ministrstvo, proizvajalci pijač in Zbornica komunalnih gospodarstev operirajo z različnimi številkami ali jih različno razlagajo, komentira Tanja Bolte. "Zadnji podatki kažejo nekje blizu 85 odstotkov, temu ne moremo oporekati, imamo pa pomisleke glede na to, da je to prvo poročanje, ni nobenega trenda glede poročanja. Imamo skrbi, ali so to res pravi podatki," je pojasnila v izjavi za 24UR Dejstva. Naknadno pa poudarila, da sortirne analize za 2024 še niso zaključene – manjka še podatek za november in december. Koliko nam torej manjka do ciljev EU?

Medtem ko Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnih gospodarstev pojasnjuje, da sortirne analize, ki jih ima tudi ministrstvo, kažejo, da smo na trg dali 8645 ton plastenk in jih reciklirali 86,78 odstotkov. "Do lanskega leta je zbornica zgolj ocenjevala količino zbranih plastenk. Letos imamo uradne podatke od sortirnic, ki delajo analize v SUP uredbe, izvaja jih certificirano podjetje." Zato kavcijskega sistema ne potrebujemo, ker prvi cilj že dosegamo in smo na dobri poti do 90 odstotkov. "Manjka nam tri odstotke PET plastenk. To je manj kot 280 ton plastenk, kar je tako malo, da je treba preučiti ostale možnosti, da ne obremenjujemo slovenskih potrošnikov z dodatnimi stroški oz. da ukinjamo uporabniku prijazen sistem."

Erika Oblak iz Eko kroga opozarja, da nikoli niso dobili analiz, da bi številke lahko preverili. "Zanimivo je, kako so se dvigovale te številke, ki jih objavlja zbornica. Vmes pa se ni zgodilo nič bistvenega, da bi opravičevalo te dvige. Zato v te podatke dvomimo." Kavcijski sistem pa bi zagotovil transparentne podatke. "Ko se embalaže označijo s črtno kodo, se preko avtomata oz. ročnega čitalnika, ko se vrne na vračilno mesto, zabeleži in vsak trenutek imamo natančne podatke, koliko je bilo dano na trg in koliko je bilo vrnjeno."

'Zaspali smo na lovorikah iz leta 2012'

Nobena evropska država ne dosega predpisanih ciljev za leto 2030, pravi Erika Oblak. Dvomi, da bo Slovenija sposobna doseči cilje, če to še ni uspelo nobeni državi.

Slovenija se sicer glede recikliranja odpadne embalaže uvršča v sam vrh držav članic Evropske unije. Po podatkih Eurostata smo leta 2022 reciklirali 51 odstotkov. Boljši sta bili samo Belgija in Nemčija. In to med državami, kjer so podatki primerljivi, saj je uporabljena enaka metodologija pri podatkih. 

Po mnenju Tanje Bolte smo malce zaspali na lovorikah iz leta 2012. "Pri ločenem zbiranju je krivulja leta 2012 zelo strma narasla, a se je ustalila. Težko dosežemo nadaljnje odstotke, ker nimamo 'buma', kot smo ga naredili 2012. Žalosti me, da se ne moremo pametno odločiti, kaj želimo." 

Je Slovenija pri recikliranju uspešna samo na papirju?

Po mnenju direktorice Interzero Darje Figelj je Slovenija glede recikliranja odlična na papirju. "Interzero dela po celem svetu. Verjamemo, da nič ne gre v nič. Da se vsak odpadek, vsak produkt, ki ga ustvarimo kot družba, ponovno uporabi. Slovenija zaostaja za tem ciljem, žal moramo reči, da smo bližje nerazvitemu jugu."

Dodaja, da imamo v Sloveniji pri ravnanju z odpadki težavo. "Interzero smo pionirji na področju kavcijskega sistema, razvili smo ga pred 20 leti in ga uspešno izvajamo v Nemčiji. Sistem v Sloveniji je nepregleden, dovoljuje vrsto slabih praks. To je enostavno nedopustno. Če v to nepreglednost in netransparentnost dodamo kavcijski sistem, je to še ena izgubljena priložnost za okolje." Tudi okoljevarstvenica Erika Oblak opozarja na netransparenost pri odpadni embalaži. "Ne vemo, koliko točno damo na trg, ne vemo, koliko ločeno zberemo, ne vemo, kako dosegamo cilje."

'Prevzemamo kupe smeti'

Uporabi se samo delež odpadne embalaže, 70 odstotkov gre v sežig, tako pravi Darja Figelj. "Ker komunalna podjetja ne zagotovijo embalaže, ki bi jo bilo možno reciklirati in ponovno uporabiti. Žal DROE, kot je Interzero, prevzemamo kupe smeti, kjer se lahko sortira 30 odstotkov in manj embalaže, katero se preda naprej v reciklažo. Kavcijski sistem bi lahko nekaj izboljšal, ne pa usodno." Problem je, da niso urejene osnove.

Iz Surovine prihajajo podobni očitki. "Predvsem je problem mešana odpadna embalaža, vsa ostala, ki nastane pri komunalah, ni problematična. Mešana bi lahko bila precej bolj kakovostno zbrana. Tu se pojavlja precej odpadkov, ki niso embalaža, odpadkov, ki spadajo v zabojnik mešanih komunalnih odpadkov, pa tudi drugih," pojasnjuje vodja pravne službe Ajda Pleterski. Sebastijan Zupanc pravi, da v fazi sortiranja komunale ugotavljajo, da vsa embalaža ni kakovostno presortirana. 

Tako kot v Surovini, tudi pri Dinosu niso naklonjeni uvedbi kavcijskega sistema, saj da bo močno posegel v ravnanje z odpadno embalažo, ki deluje zelo dobro. "S strokovno podprtimi ukrepi, ki jih zagovarjamo, bi lahko brez dvoma zasedali 1. mesto v EU in širše." Kavcijski sistem predstavlja vzporeden sistem ločenega zbiranja odpadkov, zagon pa bo izjemno drag, kar bo preneseno na ceno izdelka.

Letno 60 evrov 

Po podatkih Zbornice komunalnih gospodarstev na leto v povprečju na prebivalca zberejo 364 kilogramov komunalnih odpadkov. Za to komunalam potrošnik plača 60 evrov letno oz. pet evrov vsak mesec. 

10 let o tem, kako preprečiti kupe odpadne embalaže

Interzero in Surovina sta se na ustavno sodišče pritožila glede Janševe novele Zakona o varstvu okolja. Ravnanje z embalažo bi iz rok družb, ki ravnajo z odpadki oz. t. i. DROE dali novi neprofitni družbi. Na Surovini so želeli preprečiti monopol, pravijo. "Mi smo 10 let opozarjali na to, kaj bi bilo treba storiti, da kupi odpadne embalaže ne bi ostajali na dvoriščih komunal. Ministrstvo ni v tej smeri naredilo nič." Figelj dodaja, da novela zapira odprt trg, saj je odvzela možnost podjetjem, ki se s tem ukvarjajo, da bi delovala v Sloveniji. Ustavno sodišče še ni odločilo, je pa izvajanje členov zamrznilo. Zdaj o tem presoja Sodišče Evropske Unije.