Kaj je mladim pomembno na delovnem mestu?

Poleg tega mladi od podjetij zahtevajo tudi večjo družbeno odgovornost in pristnost. Pomembno jim je, da se lahko poistovetijo z vrednotami organizacije in da njihovo delo prispeva k nečemu širšemu. V času hitrih tehnoloških sprememb in negotovosti na trgu dela se tako oblikuje nova slika idealnega delovnega mesta – takšnega, ki ne ponuja le varnosti, ampak tudi priložnosti za osebno rast, dobro počutje in občutek smisla.

V primerjavi z milenijci pripisuje generacija Z večji pomen ravnovesju med poklicnim in zasebnim življenjem, varnosti, stabilnosti in socialni pravičnosti, pojasnjujejo v e-Študentskem servisu. Lani so med 7523 mladimi, dijaki in študenti, izvedli raziskavo Mladi in trg dela. Ugotovili so, da se pričakovana prva neto plača za 78 odstotkov anketiranih giblje do 1500 evrov, le 5 odstotkov jih cilja nad 2000 evrov. Po končanem šolanju si ob prvi redni zaposlitvi slaba polovica dijakov in študentov želi stalno delo na lokaciji delodajalca, 41 odstotkov hibridno delo, le 5 pa povsem na daljavo. Klasični delovnik, torej pet dni v tednu po osem ur, ostaja prva izbira, petina bi raje skrajšani delovnik, petina jih o delovniku ne razmišlja. Na vprašanje, kaj se ti zdi pomembno na delovnem mestu, ko se boš zaposlil/a, pa je na prvem mestu možnost napredovanja, na drugem varnost zaposlitve in na tretjem dobri odnosi. 

Mladi ne marajo avtoritativnega vodenja, pričakujejo vključujoče delovno okolje, mentorstvo in sodelovanje, razlaga Carmen Zajc, vodja posredovanja dela: 

Pri mladih, ki opravljajo študentska dela, so na prvem mestu izkušnje in denar. Delajo pravilom zato, da nekaj zaslužijo, še pojasnjuje Zajc.

Že včeraj smo v članku o poklicih prihodnosti pisali o tem, kako zelo iskani bodo poklici v zdravstvu in oskrbi. Teh namreč ne bo možno nadomestiti z umetno inteligenco. Se pa kljub temu spremembe na trgu dela dogajajo tako hitro, pravi Julija Pirnat z Zavoda RS za zaposlovanje da je včasih učencem ali dijakom na kariernem svetovanju težko za nekaj let vnaprej napovedati stabilno delovno mesto. "Če imamo učenca ob koncu devetega razreda, mu težko povemo, kako uspšene bo v določenem poklicu ali pa kakšne bodo priložnosti na trgu dela", podarja Pirnat in dodaja, da to nikakor ne pomeni, da priložnosti ne bo, pač pa ravno obratno. Priložnosti bodo, morda bodo le drugačne kot v danem trenutku. 

Katere poklice pa bomo potrebovali do leta 2039? "Zavod za zaposlovanje spremlja razmere na trgu dela in spremlja tudi, kaj se bo potrebovalo. V ta namen vsako leto povprašamo delodajalce in naredimo napovednik zaposlovanja", odgovarja Pirnat. In če so včasih rekli: "Hodi v šolo, da ti ne bo treba delat," danes pravimo: "Hodi v šolo, da boš lahko delal."

Generacija Z, rojeni torej med letoma 1995 in 2012, katere del zdaj vstopa na trg dela in se spoznava z delodajalci, je bila rojena s tehnologijo. "Odraščali so v okolju, ki se je hitro spreminjalo, tehnološko in družbeno," razlaga Carmen Zajc. In kar je še posebej dobrodošlo: mladi v podjetja prinašajo pozitivno energijo, upajo si opozoriti na nepravilnosti, ne "požrejo" vsega, kot so to počele starejše generacije.  

Včasih je veljalo tudi, da so ljudje v eno službo hodili do upokojitve. Naši stari starši so verjeli, da mora biti delavec poslušen in ubogljiv, srečen, da ima službo, ostalo pa je nepomembno. To razmišljanje se je spremenilo, veljavo so dobile delavske pravice, šef danes ne sme početi kar se mu zahoče. In mladi se tega zavedajo, pritrjujejo naši sogovorniki. Direktor Turistično gostinske zbornice Slovenije Fedja Pobegajlo pravi: "Na vsak način se strinjam, da je bolj delavci postavljajo pogoje, kot pa so jih včasih."  

Kaj konkretno pa panogi kot sta turizem in gostinstvo ponujata mladim? Pobegajlo odgovarja: "Turizem je šola za vse življenje."

Mladi imajo danes torej možnost, da si izpogajajo boljše pogoje dela. Je pa res, da se od njih veliko zahteva. Šolski sistem jim da temeljna znanja, pripoveduje dolgoletni profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko Marko Robnik Šikonja: "To so znanja, ki so dolgoročna... V nekem okolju, konkretno v industrijskem okolju ali pa v javnem sektorju je pa specifika tistega okolja. Tega jih ne moremo naučiti, ker toliko različnih okolij pa na poznamo."

In še nekaj je značilno za aktualni čas, to pa je, da se ves čas učimo. Pojem vseživljenjskega učenja je vseprisoten. Robnik Šikonja pravi: "Pri predmetu obdelava naravnega jezika, ki ga učim približno 13 let, sem v tem času večkrat zamenjal popolnoma vse, kar sem nekoč učil." Področje se je namreč spremenilo, moderniziralo in se še vedno spreminja. 

Pred delodajalci pa so veliki izzivi, kako zadržati mlade talente. Demografski podatki so slabi, imamo najhitreje starajoče se prebivalstvo. Do leta 2060 bo v Evropi za desetino manj delovno aktivnega prebivalstva, v Sloveniji pa za dobro četrtino. Delodajalci se bodo torej morali prilagajati prihodnjim generacijam delavcev, še razmišljajo v e-Študentskem servisu. 

Podatki portala primerjam.si kažejo precej jasen premik v povpraševanju po storitvah. V prvih štirih mesecih leta 2026 je v primerjavi z enakim obdobjem lani najbolj zraslo zanimanje za toplotne črpalke, in sicer za 135 odstotkov, ter za električne polnilnice, za 129 odstotkov. Visoko rast beležijo tudi okna, krovska dela, fasade, mizarske storitve, prezračevanje, keramičarska dela, urejanje vrta in prenove kopalnic. To kaže, da uporabniki vse več vlagajo v prenove, energetske posodobitve in izboljšave doma. Gre predvsem za storitve, povezane s tehničnim znanjem, izvedbo na terenu in konkretnim fizičnim delom. Na drugi strani pa podatki kažejo ohlajanje pri delu digitalnih in jezikovnih storitev. Povpraševanje po izdelavi spletnih strani je nižje za 12 odstotkov, po lektoriranju za 18 odstotkov, po oglaševanju pa za 35 odstotkov, kar je mogoče povezati tudi z vse širšo uporabo umetne inteligence pri teh opravilih. Še bolj izrazit premik je viden pri lektoriranju in prevodih. Pri lektoriranju je po 16-odstotni rasti med letoma 2023 in 2024 v naslednjem obdobju sledil 36-odstotni padec. Tudi pri prevodih se povpraševanje ne giblje enotno: med letoma 2023 in 2025 je pri splošnih prevodih upadlo za 37 odstotkov, medtem ko je pri tolmačenju naraslo za 44 odstotkov, pri sodnih prevodih pa za 24 odstotkov.

Ob tem podatki kažejo še, da so bolj specializirane storitve odporne na umetno inteligenco, pri prevodih na primer raste povpraševanje po tolmačenju in sodnih prevodih, kjer ostajajo odločilni storitev "v živo" in osebna odgovornost.