Kaj nas čaka v letu 2026?

Ena od novosti letošnjega leta, ki je pri veliko starejših zaposlenih vzbudila veliko upanja, je tako imenovani ukrep 80/90/100. Gre za možnost krajšega delovnega časa.

Pogojev za krajši delovnik je več. Zaposleni mora biti starejši od 58 let ali dopolniti 35 let pokojninske dobe. In kar je zelo pomemben pogoj, delodajalec se mora strinjati s krajšim delovnim časom zaposlenega. Šele v tem primeru lahko zaposleni dela 80 odstotkov časa, prejema 90 odstotkov plače in ima 100 odstotno plačane prispevke za socialno varnost.

Na to možnost je računala Alenka Šket. Stara je 64, zaposlena je v ljubljanskih Magnetih, kjer dela v nabavni službi. Razlaga, da ji je danes težje delati kot pred leti, predvsem pri 60-ih je začela opažati težave s koncentracijo. Tudi zato je prosila delodajalca, da bi izkoristila možnost, ki ji jo daje zakon, in že z januarjem začela delati na teden 32 ur oziroma en dan v tednu manj.

Ni bila edina v podjetju, ki je zaprosila za to, a so bili vsi zavrnjeni. Šketova priznava, da je bila zaradi tega razočarana. Medtem solastnik in direktor podjetja Magneti Ljubljana Albert Erman pojasnjuje, da si tega v podjetju ne morejo privoščiti. Poudarja, da krajšega delovnika ne dopušča narava njihovega dela, poleg tega imajo v podjetju 21 takih, ki bi lahko izkoristili to možnost. "Če bi dovolili krajši delovnik enemu, bi ga morali vsem."

V primeru krajšega delovnika je določeno prehodno obdobje glede pogoja starosti: v letošnjem in prihodnjem letu bo ukrep veljal za delavce, ki dopolnijo starost 58 let, nato se bo pogoj starosti vsako leto zviševal za 3 mesece, dokler ne bo v letu 2035 dosegel starost 60 let. Z ukrepom želi država starejšim delavcem olajšati daljše ostajanje v delovni aktivnosti.

Po besedah Mateje Gerečnik iz Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije bo ta možnost najbrž prej zaživela v javnem sektorju kot v gospodarstvu, kjer je pomanjkanje delovne sile. "Delodajalci se tudi zavedajo, da bi morali delo razporediti med druge zaposlene, prav tako jih skrbi nek kriterij, zakaj nekomu ja, nekomu pa ne, tako da se v podjetjih dogovarjamo o kriterijih, ki bi jih delodajalci imeli za verodostojne."

Letos bo višja minimalna plača, po predlogu ministra za delo Luke Mesca 1.000 evrov neto. Glede višine pa je potreben še posvet s socialnimi partnerji, ki bo ta mesec. 

Novela Zakona o urejanju trga prinaša novosti glede pomoči brezposelnim. Z današnjim dnem se zvišujeta najvišji in najnižji znesek denarnega nadomestila za brezposelnost, ki sta določena v deležu minimalne plače in se z njo tudi usklajujeta. Najnižji znesek denarnega nadomestila za brezposelnost bo po novem znašal 70 odstotkov bruto minimalne plače, najvišji pa 130 odstotkov, pri čemer bo postopoma upadal do 80 odstotkov bruto minimalne plače.

46-letni Rok Bratovž je tetraplegik. Invalid je postal pri 22-tih letih, ko je doživel na morju prometno nesrečo. Bilo je konec avgusta, ko je šel zvečer z dvema prijateljema iz Vrsarja v Poreč. Na enem od ovinkov je izgubil nadzor nad avtomobilom, zletel s ceste in se zaletel v skalo. Poškodbe so bile hude, zlomil si je vrat, od takrat je tertraplegik. Bratovž dobi približno 490 evrov invalidske pokojnine. Poleg tega prejema še invalidnino in dodatek za pomoč in postrežbo. "Vse skupaj se nabere 800, 900 evrov," razlaga Bratovž, ki s tem denarjem delno plačuje tudi osebno asistenco.  

Kot pravi, mu finančno pomaga družina, si pa ne zna predstavljati, kako živijo tisti, ki take podpore nimajo.

Približno 23.000 prejemnikov najnižjih invalidskih pokojnin, kar je dobra tretjina vseh invalidskih upokojencev, bo z letošnjim letom dobila višje pokojnine.

Najnižje invalidske pokojnine se bodo zvišale na 50 odstotkov najnižje pokojninske osnove, z zdajšnjih 490 evrov na okvirno 610 evrov. Približno 9.000 invalidskih upokojencev bo prejelo mesečno skoraj 120 evrov več oziroma letno približno 1.440 evrov več. Sprememba velja tudi za vse, ki so že upokojeni. Zaradi navedene spremembe se zvišujejo tudi prejemki približno 19 tisoč prejemnikov vdovskih in družinskih pokojnin, nadomestil iz invalidskega zavarovanja ter kmetov, upokojenih za ožji obseg pravic z dopolnjenimi 40 leti.

Enostavnejši način obračunavanja davka ter manj administracije sta razloga, da se je število normiranih samostojnih podjetnikov pri nas v zadnjih letih povečevalo. 

S tem mesecem za samostojne podjetnike veljajo novi pogoji za vstop v sistem normirancev. Po novem bo samostojni podjetnik, ki bo želel za letošnje leto preiti iz ugotavljanja davčne osnove po dejanskih odhodkih v sistem normirancev, lahko to storil v primeru, če njegovi lanski prihodki niso presegli 50.000 evrov, prej 30.000 evrov, ali če njegovi lanski prihodki ne presegajo 120.000 evrov, prej 60.000 evrov, pri tistih, ki so v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključeni kot samozaposleni za polni delovni čas in to neprekinjeno vsaj devet mesecev ter če prihodki v letu 2025 niso presegli 120.000 evrov, prej 60.000 evrov, na nosilca in drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki sta vključena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmeta oziroma člana kmečkega gospodarstva.

Bistvena novost je, da je po novem ponovni vstop mogoč šele, ko bo od izstopa iz sistema normirancev ali prenehanja dejavnosti minilo več kot pet davčnih let. Davčno leto, v katerem je dejavnost prenehala, se ne šteje. Denimo, zavezanec, ki bo januarja letos prenehal z opravljanjem dejavnosti (zaprtje s.p., deregistracija sobodajalstva, ipd.), nato pa s 1. junijem letos ponovno registriral dejavnost, normiranosti ne bo mogel priglasiti. Ob predpostavki, da bo imel dejavnost kontinuirano registrirano celoten čas, bo lahko to storil šele s 1. januarjem 2032.

Hitreje in enostavneje bo mogoče od 5. januarja pridobiti gradbeno dovoljenje še v zadnjih šestih upravnih enotah, ki doslej niso imele uvedenega sistema eGraditev. Medtem ko je na 52 od skupno 58 upravnih enotah že mogoče oddajati vloge in voditi postopke po elektronski poti, bo to letos mogoče tudi v upravnih enotah Ljubljana, Domžale, Grosuplje, Kamnik, Logatec in Vrhnika. Ključne prednosti sistema so elektronski način poslovanja, večja informiranost o načinu izvajanja in poteku postopkov, boljša dostopnost do podatkov in hitrejša obravnava vlog.

Nova gradbena sezona, ki se bo začela čez približno dva, tri mesece, pa bo prva, odkar veljajo nova pravila glede pridobivanja mnenj, sicer sprejeta že lani. Danes velja tako enotni 30 - dnevni rok za izdajo mnenja. Če mnenje ni izdano v tem roku, lahko upravni organ mnenjedajalca pozove, naj to stori v 15 dneh. Če ga ne bo izdal niti v tem času, se bo štelo, da je podal pozitivno mnenje.

Med tistimi, ki računajo, da bo mogoče zato priti do gradbenega dovoljenja hitreje, je primorski podjetnik Alen Kalšek, ki ima trenutno odprta dva gradbena projekta. Kot pravi, je doslej pogosto izgubljal živce s pridobivanjem mnenj, soglasij. "Čakaš in čakaš, niti ne veš koga poklicati, ker ne veš, kdo vodi zadevo. Če referent vmes še zboli, se stvar zavleče za dva, tri mesece," o slabih izkušnjah govori Kalšek, ki kot problematične omenja občine, Arso in Naturo 2000.

Darko Bojadžiski je zobozdravnik v Zdravstvenem domu Ljubljana, v enoti Vič - Rudnik. Kot pravi, se danes za amalgamske zalivke zaradi njihove škodljivosti odloča malo ljudi, oziroma bolj tisti, ki ne želijo doplačevati zalivk. V ljubljanskem zdravstvenem domu se gibljejo cene za bele zalivke od 25 do 50 evrov, odvisno od ploskve, pove.

Z letošnjim julijem bodo, razen v izjemnih primerih, pri nas amalgamske zalivke prepovedane za vse. Potem ko so bile na ravni EU prepovedane že prej, je bila Slovenija ena redkih držav, ki je v zvezi s tem zaprosila Evropsko komisijo za prehodno obdobje oziroma za njihovo polno uvedbo s 1. julijem letos. Zobozdravnik lahko sicer izjemoma uporabi amalgamsko zalivko, če presodi, da je to nujno zaradi posebnih medicinskih potreb pacienta, npr. zaradi alergij na belo zalivko. Ta izjema iz zdravstvenih razlogov velja za vse evropske države in ne zgolj za Slovenijo.

Pravico do belih zalivk v stranskem oziroma nevidnem sektorju so s prvim januarjem lani dobile zavarovane osebe, mlajše od 26 let. Že pred tem je bila to pravica za nosečnice in doječe matere ter za osebe do 15 let. Od 1. julija letos bodo bele zalivke pripadale vsem zavarovanim osebam na vseh zobeh, torej tudi starejšim od 26 let, ki imajo danes to pravico le za zobe v vidnem sektorju. A kot pojasnjujejo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, zamenjava obstoječe sive (amalgamske) zalivke z belo ni pravica iz obveznega zavarovanja, če je obstoječa zalivka še funkcionalna. V takem primeru je storitev samoplačniška.

Stroške zaradi uvedbe belih zalivk na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije ocenjujejo na približno 21 milijonov evrov na leto.

Vlogo za varstveni dodatek je treba po novem vložiti samo enkrat, nato pa se ob izpolnjevanju zakonsko določenih pogojev podaljšuje po uradni dolžnosti s strani centrov za socialno delo. 

Sprememba je tudi glede dolžnosti preživljanja s strani polnoletnih otrok, ki se z letošnjim letom ne preverja več. Polnoletnim otrokom se tako ne nalaga več odgovornost, da morajo finančno pomagati staršem, če ti uveljavljajo pravico do varstvenega dodatka.

Do varstvenega dodatka so lahko ob izpolnjevanju vseh zakonsko določenih pogojev, poleg trajno nezaposljivih ali trajno nezmožnih za delo ali nezaposlenih, starejših od 63 let ženske oziroma od 65 let moški, na novo upravičeni še uživalci starostne, predčasne, invalidske in vdovske pokojnine, in sicer ne glede na starost, to je 63 let za ženske oziroma 65 let za moške.

Med bistvenimi novostmi Zakona o hrani, ki začne veljati z današnjim dnem, je uporaba grafične podobe slovenske zastave na proizvodih iz shem kakovosti, ki izvirajo iz Slovenije. Kmetijski proizvodi in živila, ki so v celoti pridelani in predelani v Sloveniji, vključno z živili živalskega izvora, bodo lahko dodatno označeni z grafičnim simbolom slovenske zastave. Potrošniki bodo lahko zato hitreje in enostavneje prepoznali na policah slovenske izdelke.

Z zakonom se uvaja tudi nova shema kakovosti – Zlati standard dobrobiti, ki predstavlja velik premik k izboljšanju pogojev reje živali in predelave živil. 

Novost je tudi prostovoljno označevanje sestavine iz shem kakovosti na jedilnikih obratov javne prehrane, s čimer želi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izboljšati informiranost potrošnikov in povečati transparentnost glede kakovosti sestavin v obratih javne prehrane.

Novost, ki jo prinaša novela Zakona o zaščiti živali, je, da je z današnjim dnem kastracija pujskov do sedmega dne starosti dovoljena le z uporabo anestezije in analgezije.

Čeprav bo prepoved baterijske reje kokoši nesnic v kletkah začela veljati v začetku leta 2029, se bodo že v tem letu začele konkretne aktivnosti za prehod na alternativne sisteme reje, vključno z izvajanjem odloka o sofinanciranju naložb in vzpostavitvijo postopkov za podporo rejcem v prehodnem obdobju.

Obvezno označevanje lastniških mačk se sicer začne šele s prvim januarjem prihodnje leto, do začetka uporabe nove določbe pa velja prehodno obdobje, ki se je začelo lani in bo trajalo do konca tega leta. V tem času morajo lastniki poskrbeti, da bodo označene vse njihove mačke, ne glede na starost. Lastnik se sam odloči, kdaj v tem obdobju bo opravil označitev. 

Označitev v prehodnem obdobju subvencionira država. Veterinarski ambulanti, ki jo bo izvedla ter prijavila mačko v Centralni register hišnih živali, bo iz proračuna povrnjen znesek v višini 30 evrov z DDV. To pomeni, da bo račun za lastnika za 30 evrov nižji od cene na ceniku ambulante. Priporočena cena je sicer 32,89 evra, lastnik bo plačal le razliko. Spremembe pa ne veljajo za zapuščene mačke in mačke brez skrbnikov, ki se bodo obravnavale še naprej v programih občin in zavetišč.