Zakaj je več mrtvih na cestah?

Med žrtvami v letošnjem letu izstopajo predvsem motoristi in mopedisti. Do konca prejšnjega meseca je umrlo že 24 voznikov motornih koles, 5 voznikov mopedov in 1 potnik na mopedu, skupno 30 oseb, lani v enakem obdobju pa polovico manj.

Večino nesreč povzročijo motoristi sami. Tako je bilo tudi v primeru danes 32-letnega Kristjana Peljhana iz Idrije.

Bil je začetek poletja 2020, ko se je zjutraj odpravil z motorjem v službo, v bližnji Logatec. V enem od tamkajšnjih podjetij je bil zaposlen kot inženir strojništva. Spominja se, da je bila sreda in lepo vreme. Ne daleč od doma, v dolgem levem ovinku, je izgubil oblast nad motorjem. Začel je drseti. Pristal je v grmovju, v brežini in udaril v štor. " Petih minut se ne spominjam, je pa ena gospa prišla do mene, pa mi je pomagala, dokler niso prišli reševalci."

Poškodbe so bile hude, med drugim si je poškodoval hrbtenjačo. Da je hudo, je vedel še pred prihodom reševalcev. Nog ni več čutil. Hude bolečine je trpel, ko se je začela dolgotrajna rehabilitacija, dve leti je potreboval, da si je opomogel, da so postale bolečine znosnejše. Danes je na invalidskem vozičku. So boljši in slabši dnevi, a vse od poškodbe ga je pokonci držala močna volja, optimizem. Tudi danes se ukvarja s športom, igra badminton, sanka, tekmoval je v parabobu. "Vsak dan delam razgibavanje, raztezne vaje, da telo ostane fleksibilno. Pa neke vaje za moč, pa tudi za kondicijo, kar je treba ohranjati." 

Zaposlen je v družinskem podjetju, ukvarja se z motorji, jih predeluje, izdeluje zanje dele, ki jih ni mogoče več kupiti.

Ko govori o razlogih za nesrečo, razmišlja, da je bilo morda krivo tudi to, da z mislimi ni bil na cesti. V tistem času, v obdobju covida 19, je bilo napeto vzdušje, v službi so bila odpuščanja, pripoveduje. Ko ga vprašamo, kako hitro je vozil, pove, da se nesreča morda, ne bi zgodila, če bi vozil počasneje, a da na cesti ni nikoli pretiraval s hitrostjo. "Vsega sem se loteval zelo previdno, od vseh mojih športov, skokov v vodo, gimnastike, vse sem delal z glavo, tudi ko sem šel na motor."

Kristjan, ki je zaradi nesreče pred dobrimi petimi leti postal tetraplegik, upa, da bo nekoč medicina napredovala in ga rešila vozička. Motoristom, predvsem mladim, polaga na srce, naj bodo previdni. "Odkar sem jaz naredil izpit, se je promet podvojil in danes se tudi ne da več voziti z motorjem, kot se je včasih." Pridejo situacije, v katerih morda nisi odvisen le od sebe. Lahko naredijo napako tudi drugi, pravi in opozarja, da si na motorju, ki nima take zaščite kot avto, zelo ranljiv. "Zato je treba iti z glavo v promet."

Podatki o starosti umrlih motoristov kažejo, da so posebej ogroženi mladi začetniki brez izkušenj, a, kot ugotavlja policija, tudi motoristi srednjih in starejših let, kljub temu da imajo izkušnje.

Letos je umrlo 22 oseb v prometnih nesrečah, ki so jih povzročili alkoholizirani vozniki. Lani je bilo v takih primerih 17 smrtnih žrtev, navaja Robert Vehovec iz Sektorja prometne policije v Upravi uniformirane policije na Generalni policijski upravi."Kar zadeva smrtne prometne nesreče, malo pod 30 odstotkov prometnih nesreč povzročijo alkoholizirani povzročitelji."

Glede hitrosti pravi, da je še vedno približno tretjina prometnih nesreč povezana z neprilagojeno hitrostjo. "Je glavni faktor za nastanek prometnih nesreč z najhujšimi posledicami." Sicer pa lahko gre v primeru smrtnih nesreč tudi za kombinacijo hitrosti in alkohola.

"Pri nas je žal še vedno prisotna ta mokra kultura, neko razumevanje oziroma razmišljanje ljudi, voznikov, da če nekaj spijem, se še vedno lahko usedem za volan. Seveda žal temu ni tako. Vsako telo lahko drugače odreagira, lahko si bolj utrujen, lahko si zaradi tega manj zbran in dejansko lahko vsak kozarec popitega alkohola pomeni že nek vzrok oziroma je lahko vzrok za nastanek prometne nesreče," pravi Saša Jevšnik Kafol, vršilka dolžnosti direktorice Agencije za varnost prometa. Poudarja, da zato izvajajo preventivne aktivnosti, bistveno pa lahko po njenem izboljša stanje predvsem policija s svojo prisotnostjo na cestah.

Policija sicer te dni skupaj z Ministrstvo za zdravje izvaja tradicionalni akcijo Slovenija piha 0,0. Večji nadzor na cestah bo trajal do 11. novembra, to je do Martinovega.

Voznike, ki presežejo dovoljeno mejo alkohola na kilogram krvi ali v litru izdihanega zraka doleti  odvzem vozniškega dovoljenja. Zakonodaja pa jim omogoča, da zaprosijo sodišče za odlog izvršitve sankcije, kar pomeni, da jim vozniško dovoljenje pogojno vrnejo in so lahko ponovno udeleženi v prometu. "Se dogaja, da velikokrat obravnavamo povratnike. In tukaj v policiji nekako razmišljamo v tej smeri, da bi morali z zakonodajo to omejiti," pravi Vehovec iz Sektorja prometne policije GPU. Kot pravi, je potrebno jasneje določiti, kdaj dejansko lahko dobi voznik vrnjeno vozniško dovoljenje, oziroma, "kdaj je enostavno dovolj in sodišče ne bi imelo več možnosti za takšen ukrep."

Predvidena legalizacija konoplje je pri nas naletela na veliko nasprotovanje. Med njenimi kritiki je tudi Zavod Vozim. Kot pravi direktor zavoda David Razboršek, je dejstvo, da se je prometna varnost v vseh državah, v katerih so liberalni glede uporabe konoplje, občutno poslabšala. Razboršek izpostavlja zadnjo študijo, ki kaže, da je v ZDA celo več povzročiteljev prometnih nesreč pod vplivom THC kot pa pod vplivom alkohola. "25 odstotkov vseh smrtnih žrtev in hudo telesno poškodovanih je imelo v krvi prisotnost THC." Po njegovem bi bilo zato treba zakon umakniti in ohraniti ničelno toleranco do THC v prometu.

Na negativne izkušnje držav, ki so legalizirale konopljo, opozarjata tudi Ministrstvo za infrastrukturo in policija. Robert Vehovec iz Uprave uniformirane policije na Generalni policijski upravi izpostavlja tudi problem nadzora nad vožnjo pod vplivom prepovedanih drog. "Ta se povsem razlikuje od tistega, ki ga poznamo pri alkoholu. Za policijo je to veliko bolj zahteven in dolgotrajen postopek, hkrati tudi dražji in seveda na koncu tudi samo dokazovanje, je potrebno tako osebo odpeljati na odvzem krvi, dokazovati vsebnosti prepovedane droge v krvi ali pa sedaj trenutno tudi v slini. To je veliko bolj zapleteno." Zato se, pravi Vehovec, policija zavzema za to, da na tem področju ne pride do spremembe.

Po novem pa je problem tudi glede testiranja v primeru alkohola. Ustavno sodišče je namreč presodilo, da je drugi odstavek 107. člena zakona o pravilih cestnega prometa v neskladju z ustavo. Ustavno sodišče je prepričano, da pozitiven rezultat preizkusa z indikatorjem alkohola in voznikovo strinjanje s tem rezultatom, nista dovolj, da bi zadostili ustavnemu dokaznemu standardu, zahtevanem za obsodbo za prekršek. Alkotest je namreč po njegovem nezanesljiv, država bo morala zato nabaviti dovolj bolj zanesljivih etilometrov.

Medtem ko se je v zadnjih letih, to je od leta 2022, število smrtnih žrtev v prometu zmanjševalo, pa se je nasprotno zviševalo število prometnih nesreč. Lani se je na naših cestah zgodilo 20.367 prometnih nesreč, kar je približno 5.000 več kot leta 2020. Lani je po podatkih policije v prometnih nesrečah izgubilo življenje 68 ljudi, 974 je bilo huje telesno poškodovanih, 6.534 pa lažje.

Medtem je policija v letošnjem letu do 31. oktobra obravnavala 16.750 prometnih nesreč, kar je manj kot v enakem obdobju lani, ko je bilo prometnih nesreč 16.994. Kljub temu pa se je povečalo število umrlih v prometnih nesrečah. Letos je bilo smrtnih žrtev 82, v enakem obdobju lani 20 manj, in sicer 62.

Podatki policije kažejo, da je med žrtvami prometnih nesreč več moških kot žensk. Leta 2020 je umrlo na naših cestah 57 moških in 11 žensk, kar je približno petkrat manj kot moških.

Ne le tisti, ki izgubijo življenje v prometni nesreči ali so poškodovani, žrtve so tudi tisti, ki nesrečo povzročijo, pravi dr. Vesna Radonjič Miholič, upokojena klinična psihologinja, ki je delala približno 30 let v URI Soča, med drugim z žrtvami prometnih nesreč. Radonjič Miholič, sicer tudi ambasadorka Zavoda Varna pot, še naprej pomaga žrtvam, tudi povzročiteljem prometnih nesreč.

"To so izredno hude travme, ki trajajo. Mi nismo narejeni nekomu odvzeti življenje. In ko se moraš soočiti s tem, je to lahko dolgotrajno. Te zaznamuje na svoj način. Problem je, ker krivda, ta vprašanja, zakaj sem, zakaj nisem, to je izredno težko." 

Kot pravi, zaradi prometne nesreče ne trpijo le svojci žrtve, ampak tudi svojci povzročitelja. Še posebno je hudo, če gre za krivdo za smrt svojca, prijatelja. Nekateri povzročitelji prometnih nesreč potrebujejo dolgo časa, da lahko o tem sploh spregovorijo, pravi iz izkušenj klinična psihologinja Radonjič Miholič.

Slovenija je v zadnjih letih dosegla opazen napredek na področju prometne varnosti, ugotavljajo na Agenciji za varnost prometa. Lani je na slovenskih cestah umrlo 68 oseb, kar je 18 odstotkov manj kot leto prej. Po številu smrtnih žrtev na milijon prebivalcev se je Slovenija z 32 žrtvami na milijon prebivalcev lani uvrstila na osmo mesto med državami EU. To pomeni, pravi Saša Jevšnik Kafol z Agencije za varnost prometa, da je naše cestno omrežje varnejše od povprečja EU, ki je 45 žrtev na milijon prebivalcev. 

Če smo lani imeli torej premik v pozitivno smer, je letos prometna statistika spet bolj črna. "Žal se je zgodilo to, kar se je tudi že drugim državam, namreč da po nekem zelo uspešnem letu sledi leto, ko se beleži negativen trend. To se je zgodilo tudi Sloveniji," pravi Saša Jevšnik Kafol, vršilka dolžnosti direktorice Agencije za varnost prometa.