Kako "bogate" so politične stranke in od kod jim denar?

Politične stranke v Sloveniji so na podlagi Zakona o političnih strankah dolžne oddajati redna letna poročila o financiranju. Za lansko leto ga morajo oddati do 31. marca, kljub temu so nam parlamentarne stranke, razen SDS, že razkrile večino podatkov iz lanskega poslovanja.

Največji kos državne pogače dobi glede na število glasov, prejetih na volitvah 2022, stranka Gibanje Svoboda, ki je dobila 34,5 odstotka glasov.

Lani se je iz državnega proračuna nateklo v njeno strankarsko blagajno 2.243.544 evrov. Približno milijon evrov manj je dobila stranka SDS, druga po rezultatih na zadnjih volitvah, in sicer 1.303.800 mio evrov. Ostale tri parlamentarne stranke dobivajo iz državnega proračuna precej manj denarja. NSi je dobila v letu 2025 409.631 evrov, stranka SD nekaj manj, in sicer 400.508 evrov, najmanj pa Levica, 262.290 evrov.

Državnega denarja ne dobijo samo parlamentarne stranke, ampak tudi tiste, ki jim ni uspelo prestopiti praga Državnega zbora. Pogoj je, da dosežejo na volitvah vsaj odstotek glasov, v tem primeru dobivajo naslednja štiri leta državni denar, ki je tudi zanje največji finančni vir. Največ ga dobi stranka Resni.ca, lani je dobila od države 181.812 evra. Na drugem mestu je Piratska stranka, lani je dobila iz državnega proračuna 120.268 evra. V parlament se na zadnjih volitvah ni uspelo prebiti tudi SNS Zmaga Jelinčiča. Za 1,5 odstotka glasov je dobil lani 112.930 evrov.

42.537 je dobila lani stranka Demokrati Anžeta Logarja in to kljub temu da stranka na zadnjih parlamentarnih volitvah še ni obstajala. Državni denar ji pripada, ker je pravna naslednica stranke Konkretno.

Najmanj denarja iz državnega proračuna, in sicer 10.459 evra, pa je lani dobila Nova socialdemokracija (NS). Na zadnjih državnozborskih volitvah je nastopila poleg strank Konkretno, Zeleni, SLS in NLS na skupni listi Povežimo Slovenijo. Listi ni uspelo prestopiti parlamentarnega praga, dobila je 3,41 odstotka glasov.

Pogoj, odstotek glasov, da dobiva stranka državni denar, je sicer pogosto na udaru kritikov, prepričanih, da je prenizek in da odpira vrata do financiranja tudi tistim strankam, ki so v medvolilnem obdobju politično skoraj neaktivne, ter da zaradi tega prihaja do drobljenja glasov.

Sredstva, namenjena financiranju političnih strank, se določijo v proračunu in ne smejo presegati 0,017 odstotka bruto družbenega proizvoda, doseženega v letu pred sprejetjem proračuna.

Do velike spremembe glede višine sredstev je prišlo potem, ko so poslanci brez glasu proti leta 2023 izglasovali povečanje sredstev za stranke. Novi zakon je začel veljati leta 2024, od takrat dobijo stranke še enkrat toliko denarja v primerjavi z letom prej.

Če so tako dobile politične stranke leta 2023 od države 2.537.147 evrov, so ga po spremembi zakona dobile leta 2024 približno še enkrat toliko, 5.014.065 evrov, lani pa 5.564.686 evrov.

Parlamentarne stranke lahko poleg omenjenih sredstev dobijo tudi del denarja, namenjenega poslanskim skupinam, in sicer do največ 70 odstotkov sredstev iz državnega proračuna, ki so namenjena za dodatno strokovno pomoč pri delu poslanskih skupin. Pred spremembo Zakona o političnih strankah julija 2023 je stranka lahko pridobila do največ 50 odstotkov teh sredstev.

Poslanska skupina Svoboda je v letu 2024 prenesla na stranko 545.000 evrov, lani pa 318.500 evrov, sicer namenjenih za dodatno strokovno pomoč poslanski skupini. Poslanska skupina SDS je predlani in lani skupno prenesla na stranko 380.000 evrov, NSi v enakem obdobju 332.345 evrov. Predlani ni izvedla prenosa tega denarja na stranko poslanska skupina SD, lani pa 70.000 evrov. Najmanj denarja, namenjenega za dodatno strokovno pomoč poslanski skupini, je na stranko prenesla poslanska skupina Levice, predlani 35.000 evrov, medtem ko lani ni izvedla nobenega prenosa.

Politične stranke lahko dobijo denar tudi od lokalnih skupnosti oziroma občin. Kot pravi 26. člen Zakona o političnih strankah, lahko pristojni organ občine določi, da stranka, ki je imela kandidate na volitvah za občinski svet, dobi sredstva iz proračuna lokalne skupnosti sorazmerno številu glasov volivcev, ki jih je dobila na volitvah. 

Stranka lahko pridobi sredstva iz proračuna lokalne skupnosti, če je dobila najmanj 50 odstotkov glasov, potrebnih za izvolitev enega člana sveta lokalne skupnosti.

Celotni znesek, ki ga občina lahko namenja za financiranje političnih strank v proračunu, ne sme presegati 0,6 % sredstev, ki jih ima občina za izvajanje svojih ustavnih in zakonskih nalog.

Na podlagi rezultatov na zadnjih volitvah za občinske svete dobi največ denarja od občin SDS. Iz letnega poročila stranke za leto 2024 izhaja, da je v tem letu dobila iz občinskih proračunov 577.276,87 evrov. Za lansko leto stranka podatka še ne razkriva.

Največja vladna stranka Gibanje Svoboda je dobila lani od občin 513.222,60 evra. Tretja največja parlamentarna stranka NSi 258.451,16 evra, SD 344.365,32 evra, precej manj občinskega denarja pa je lani dobila Levica, 59.580 evrov

Čeprav so članarine za nekatere stranke pomemben vir prihodkov, pa po višini nikakor niso primerljive z denarjem, ki ga dobijo iz državnega proračuna.

Tako kot ostalih podatkov glede lanskega financiranja stranka SDS tudi tega, koliko je lani pobrala s članarinami, pred objavo letnega poročila ne razkriva. Je pa teh sredstev, pravijo v stranki, približno toliko kot leta 2024, ko je bil njen prihodek iz članarin 124.166 evrov. Na podlagi tega lahko rečemo, da je SDS stranka, ki pobere največ članarine. 

Gibanje Svoboda, ki ne razkriva števila svojih članov, nima ločene članarine za funkcionarje, vsi člani plačujejo 25 evrov na leto, izjema so mladi in starejši, zanje je članarina 10 evrov letno. Lani je stranka zbrala za 24.670 evrov članarin.

Funkcionarji Nove Slovenije plačujejo stranki 5 odstotkov neto plače na mesec, ostali lani 20 evrov, z letošnjim letom pa 25 evrov letno. S članarinami je stranka lani dobila 78.699 evrov.

Po statutu in pravilniku stranke SD izvoljeni funkcionarji mesečno prispevajo v strankino blagajno 5 odstotkov neto plače, občinski svetniki pa 5 odstotkov sejnine. Članarina za ostale je 25 evrov na leto, skupno so zbrali lani 96.000 evrov.

V Levici imajo progresivni način plačevanja članarine. Bolje plačani funkcionar prispeva v blagajno stranke več denarja kot tisti z nižjim prihodkom. Lani so zbrali 49.911 evrov denarja.

Poleg denarja iz državnega in občinskega proračuna ter članarin se stranke financirajo tudi z donacijami.

Politične stranke morajo v svojih letnih poročilih razkriti podatke o donacijah, vključno donacije fizičnih oseb, kadar njihovi prispevki presegajo povprečno bruto mesečno plačo, to pomeni, da morajo v takem primeru v poročilu navesti ime in naslov donatorja ter znesek donacij.

SDS je predlani dobila od donatorjev 215.843 evrov, podatek za lansko leto še ni znan.

Med ostalimi strankami je največ donacij lani uspelo dobiti stranki SD 79.532,90 evrov. Gibanje Svoboda je, kot navajajo v stranki, prejelo 59.179 evrov, Nova Slovenija 35.746,03, Levica pa 7.387 evrov donacij.

Najbolj polno blagajno je imela lani stranka Gibanje Svoboda, ki je imela 3.229.118 evrov prihodkov. Za primerjavo, stranka SDS je imela leto prej 2.414.123 evrov prihodkov.

Nova Slovenija – Krščanski demokrati je imela lani 1.041.726 prihodkov, nekaj manj Socialni demokrati, in sicer 1.033.920 evrov. Med parlamentarnimi strankami najmanj prihodkov je imela Levica, 396.718 evra.

"Stranka Gibanje Svoboda ni zadolžena, razpolaga pa s premičnim premoženjem (pohištvo in druga oprema) in denarnimi sredstvi na banki," pravijo v stranki. Napovedujejo, da bo o premoženju več znanega, ko bo objavljeno njihovo letno poročilo. 

Ali in koliko je zadolžena največja opozicijska stranka SDS, v stranki ne pojasnjujejo, je pa stranka lastnica vile na Trstenjakovi, kjer je tudi njen sedež.

Brez dolgov je NSi. Konec lanskega leta je stranka plačala še zadnji obrok posojila za 600 kvadratnih metrov velike prostore v stavbi na Dvorakovi ulici v Ljubljani, kjer ima stranka sedež. Tržna vrednost tega je približno 2 milijona evrov.

Stranka SD se je s prodajo vile na Levstikovi ulici v Ljubljani, kjer je bil njen dolgoletni sedež, izognila finančnemu zlomu. Od kupca KD Group je dobila 1,6 milijona evrov in s tem denarjem poplačala večino dolgov. "Mislim, da je še okoli 80.000 ostalo, kar je prihajalo iz občinskih organizacij. Potem imamo pa še za delovanje centrale, kjer je pa strošek nekoliko višji, nekaj čez 100.000 evrov, kar bomo še zaprli v tem letu," je pred kratkim glede poplačila ostanka dolgov napovedala generalna sekretarka SD Živa Živković. Je pa SD še vedno lastnica sedmih poslovnih prostorov, za katere dobi približno 13.000 evrov najemnine na leto, pravi Živkovićeva.

Brez dolgov in tudi nepremičnin je stranka Levica. "Premoženje stranke obsega le denarna sredstva, ki jih bomo namenili za izvedbo volilne kampanje," pravijo v stranki.

Dvomi v zakonitost financiranja stranke Gibanje Svoboda so se s strani njenih političnih nasprotnikov pojavljali predvsem v povezavi z družbo Gen-i. S preiskavo njenega financiranja se je v okviru preiskovalne komisije želela ukvarjati opozicija, a je njen poskus padel v vodo. V stranki Gibanje Svoboda sicer ostro zavračajo vsa namigovanja o kakršnemkoli obvodnem financiranju stranke prek podjetij.

Je pa do nekaterih zaključkov prišla druga parlamentarna komisija, ki je vzela pod drobnogled financiranje strank v obdobju 2020 – 2022. Komisija, ki jo vodi poslanka Gibanja Svoboda Tamara Vonta, med drugim ugotovlja vpetost državnih podjetij v financiranje stranke SDS, predvsem vlogo državnega Telekoma pri financiranju osrednjega strankarskega medija SDS Nove24TV.

Eno od vprašanj financiranja strank je vloga strankarskih inštitutov. Primer sumov obvodnega financiranja stranke SD je Inštitut 1. maj, ki sta ga leta 2022 ustanovila predsednica SD Tanja Fajon in nekdanji glavni tajnik SD Klemen Žibert. Za najem prostorov v zdaj že nekdanji strankini vili je inštitut plačeval SD-ju 13.500 evrov na mesec. V stranki vztrajajo, da je šlo za tržno najemnino, kljub temu so pogodbo z inštitutom prekinili.

Drugi primer je povezan s stranko Nova Slovenija. Do Inštituta Janeza Evangelista Kreka so bila radodarna podjetja Riko, Kolektor, podjetja Darija Južne ter Gorenjsko gradbeno podjetje. Gre za družbe, ki so dobile prek javnih razpisov gradbene posle v času, ko je ministrstvo za infrastrukturo vodil Jernej Vrtovec, takratni podpredsednik NSi. Inštitut naj bi prek fiktivnih pogodb plačeval ključne ljudi Nove Slovenije, in sicer glavnega tajnika Roberta Ilca, njegovega namestnika, mednarodnega tajnika ter dva predstavnika za odnose z javnostmi. Tudi v NSi sume o kakršnemkoli nezakonitem financiranju stranke odločno zanikajo.

Ker je med ustanovnimi člani Inštituta 8. marec tudi minister Simon Maljevac, se nekateri sprašujejo o morebitni vlogi omenjenega inštituta pri financiranju Levice. V stranki zanikajo, da bi bil omenjeni inštitut obvod za financiranje stranke. Poudarjajo, da z omenjenim inštitutom poslovno in finančno ne sodelujejo.