Večina evroposlancev prelomila besedo in ne razkriva porabe 5 tisočakov pavšala

Kot smo pred dnevi že poročali v Dejstvih, evropski poslanci – podobno kot v domačem parlamentu – prejemajo mesečni pavšal, namenjen za stroške pisarne v državi, od koder prihajajo. Pred petimi leti so prejemali 4.513 evrov, danes je pavšal višji in znaša 4.950 evrov na mesec. Po pravilih, ki jih določa Evropski parlament, evropskim poslancem ni treba poročati, za kaj točno denar porabijo, v grobem pa je namenjen za plačevanje najemnine, stroškov pisarne, pisarniškega materiala, računalniške opreme, stroškov telefona in kritje dogodkov za volivce. Vsak od izvoljenih 705 poslancev, med njimi tudi osem slovenskih, vsako leto razpolaga z dobrimi 59 tisočaki, kar v petih letih znaša 297.000 evrov.

Irena Joveva (GS), Milan Zver (SDS), Romana Tomc (SDS) in Ljudmila Novak (NSi) so pred volitvami leta 2019 dejali, da so pripravljeni razkriti, kako porabijo pavšal za pisarno, ki je sicer tudi širše po Evropski uniji znan kot najmanj transparentni prejemek, o katerem se se evropski poslanci nazadnje izrekli aprila. Glasovali so o dveh amandmajih, in sicer o večji transparentnosti pavšala in o obvezni javni objavi porabe pavšala, shranjevanju računov in vračilu neporabljenega pavšala ob koncu mandata. Za sta glasovala Irena Joveva (GS) in Matjaž Nemec (SD), Klemen Grošelj (izvoljen na listi GS, kandidira kot nosilec Zelenih) je bil vzdržan, Milan Brglez (SD) ni glasoval, ostali štirje slovenski evroposlanci, sicer vsi štirje člani Evropske ljudske stranke, pa so bili proti. Med njimi tudi Franc Bogovič (SLS), ki je pred petimi leti edini zavzel stališče, da bi porabo mesečnega pavšala razkril le delno.

Večina odgovarja brez številk

Na konkretna vprašanja nam je Milan Zver, ki želi 9. junija še četrtič postati evropski poslanec, odgovoril: "Za vse veljajo enaka pravila glede prejemanja nadomestil, dnevnic, stroškov ter osebja v pisarni." In odgovoru dodal povezavo do navodil Evropskega parlamenta, ki se nanašajo na nadomestila za evropske poslance. Enako povezavo nam je posredovala tudi njegova strankarska kolegica Romana Tomc, ki je sicer tako kot Zver pred petimi leti odgovorila, da je pripravljena razkriti prerez stroškov.

Franc Bogovič, ki je torej že pred prejšnjimi volitvami pristal na delno razkritje podatkov, je sicer odgovoril brez konkretnih številk, je pa razkril, katere stroške vse pokriva s pavšalom. "Za plačilo najema poslovnih prostorov pisarne v Ljubljani, za vse tekoče mesečne stroške, za nakup in vzdrževanje vse pisarniške opreme, telekomunikacijskih in drugih aparatov – tudi telefonov za vse sodelavce, stroške reprezentance, nakup časopisov, knjig in ostalih publikacij. Omenjena sredstva uporabljam tudi za stroške storitev, ki se nanašajo na organizacijo dogodkov bodisi v Sloveniji ali v Bruslju oz. Strasbourgu, denimo stroškov pogostitve, najem dvorane itd." Nakazila pavšala prejema na ločen bančni račun, s katerim upravlja računovodja. Kot je sporočil, morebitni preostanek sredstev ostane na računu in se prenese v naslednji mesec.

Podobno opisno in brez konkretnih zneskov odgovarjata še Ljudmila Novak in Milan Brglez, ki dodajata, Novak: "Tudi za strojno in programsko opremo IT, pisarniški material, mobilne telefone, naročnine, tiskane medije in internetne naročnine." Brglez: "Kakšen mesec porabim več, drug mesec manj, odvisno od vrste stroškov in organiziranih dogodkov."

Bolj konkretno Joveva in Nemec

Dva evropska poslanca – Joveva in Nemec, ki sta torej na glasovanju podprla bolj transparentno porabo pisarniškega pavšala, sta na naša vprašanja odgovorila z bolj konkretnimi številkami. 

Med vsemi izvoljenimi predstavniki v Bruslju je Irena Joveva edina, ki na svojo spletno stran vsak mesec po postavkah objavi prerez stroškov, ki jih pokriva z mesečnim pavšalom. Če pogledamo skupne stroške decembra 2023 in januarja 2024 ugotovimo, da je poslanka s pavšalom pokrila za skupaj 9662 evrov računov, v dveh mesecih pa je na račun prejela 9900 evrov. Za najem in stroške pisarne je decembra in januarja skupaj odštela 2900 evrov. Ker si Joveva pisarno deli z nekdanjim strankarskim kolegom in evroposlancem Klemnom Grošljem, stroške zanjo plačuje vsak drugi mesec. Za telefone in pisarniški material 445 evrov, reprezentanco 50 evrov, dogodke za volivce 1680 evrov, za preostale stroške, kamor, kot piše na spletni strani, uvrščajo medijske naročnine, strokovno literaturo, opremo za asistente, prevode v angleščino, stroške vodenja računa, plačilo položnic itd., je pisarna Joveve v dveh mesecih porabila 5700 evrov. 

Kot pravi Joveva, je po njeno bistvo pavšala "nujno zavedanje, da ta pavšal ni del naše plače. Žal mi je, da se tega ne zavedajo vsi kolegice in kolegi". Pojasnjuje, da vsak mesec ne porabi vsega, kak mesec pa tudi več, zato preostanek pusti na ločenem računu in če ji bo ob koncu mandata denar ostal, ga namerava donirati oziroma vrniti Evropskemu parlamentu. 

Kot rečeno, si Irena Joveva in Klemen Grošelj, oba izvoljena na listi stranke LMŠ, ki se je pozneje pripojila Gibanju Svoboda, delita stroške najema pisarne in položnic, povezanih z vzdrževanjem. Ker tokrat na volitvah kandidirata kot nosilca vsak svoje liste, je sicer pričakovati, da se bo to, če bosta oba ponovno izvoljena, po 9. juniju spremenilo. Grošelj je tako v kratkem odgovoru pojasnil, da za pisarno plačuje 1500 evrov, v odgovoru sicer ni navedel, da si ta strošek deli z Jovevo. Dodal je še: "Potem so tu še naročnine na medije in drugi stroški. Plačila vezana na različne dogodke in aktivnosti, ki zelo nihajo. Ostanek ostane na posebnem računu skladno s pravili parlamenta."

Nekaj manj, povprečno 1400 evrov, za najem in stroške pisarne vsak mesec odšteje nosilec Socialnih demokratov Matjaž Nemec, ki s tem denarjem najema tudi manjšo pisarno v Novi Gorici. Približno 1.000 evrov mesečno porabi za telefonske naročnine, internet, plačevanje medijev, spletnih aplikacij, pisarniškega materiala itd. Za reprezentanco nameni približno 400 evrov na mesec, preostala dva tisočaka pa za organizacijo dogodkov, izvedbo projektov in terensko delo. Dodaja: "Iz tega naslova smo v zadnjih dveh letih v Evropskem parlamentu gostili več odmevnih razstav in dogodkov, denimo o delu in življenju Borisa Pahorja ter o TIGR-u in Borbi. Stroški so vključevali tudi povračilo potnih stroškov in nastanitev panelistov ipd."

Pavšal tudi za poslance slovenskega parlamenta

Mesečni pavšal prejemajo tudi poslanci državnega zbora, pri čemer Slovenija – za razliko od Evropske unije – poslancem ne izplačuje enotnega zneska, pač pa je ta odvisen od oddaljenosti njihovega stalnega bivališča do sedeža državnega zbora na Šubičevi 4. Najnižji pavšal znaša 500 evrov in ga dobivajo poslanci, ki imajo stalno bivališče oddaljeno do 50 kilometrov od parlamenta. 600 evrov prejemajo oddaljeni med 50 in 100 kilometrov, 700 evrov med 100 in 150 kilometri. Najvišji pavšal pa znaša 800 evrov, dobijo ga poslanci, ki imajo stalno prebivališče oddaljeno več kot 150 kilometrov od Šubičeve ulice. Poročilo o porabi poslanskega pavšala državnemu zboru poročajo enkrat na leto, za stroške lokalne pisarne pa jim parlament prispeva enoten znesek.