Kako hitro do vlade?

V samostojni Sloveniji je največkrat vodil vlado Janez Drnovšek. Predsednik vlade je bil štirikrat. Prvič je to postal 14. maja 1992, na tem položaju pa neprekinjeno ostal do 7. junija 2000. Ker Državni zbor ni podprl njegovega predloga, naj izglasuje zaupnico vladi, je ta padla. 

Pozneje je vodil vlado še enkrat, in sicer od novembra 2000, vendar je med mandatom zapustil položaj predsednika vlade, ker je bil izvoljen za predsednika države. Drnovšek je bil premier 3.695 dni oziroma skupno več kot deset let.

Drugi politik, ki je imel največkrat funkcijo predsednika vlade, je Janez Janša. Vlado je vodil trikrat, le enkrat pa tudi v celoti zaključil štiriletni mandat. To je bilo v času 8. vlade, in sicer od 3. decembra 2004 do 21. novembra 2008. 

Predčasno je zaključil vodenje 10. vlade marca 2013, ko je bila v Državnem zboru s konstruktivno nazaupnico izvoljena za predsednico vlade Alenka Bratušek, sicer prva in do danes edina ženska v samostojni Sloveniji na tem položaju. Janša je doslej skupno vodil vlado 2.626 dni oziroma dobrih sedem let.

Le 176 dni pa je bil na tem položaju Andrej Bajuk. Vodenje vlade je prevzel sredi leta 2000, s položaja pa odšel še pred koncem leta. Kratka sta bila tudi mandata Alenke Bratušek in Marjana Šarca, ki sta vlado vodila 547 dni.

Robertu Golobu je pred štirimi leti uspelo sestaviti vlado v 38 dneh, dober mesec po državnozborskih volitvah. To je bilo celo prej, kot je napovedal. 

Še hitreje, in sicer po prvih večstrankarskih volitvah aprila 1990, je uspelo priti do potrditve ministrov Demosove vlade v takratni skupščini Lojzetu Peterletu. Za to je Peterle potreboval le 34 dni, in tako še vedno velja za mandatarja, ki mu je v samostojni Sloveniji uspelo priti do vlade najhitreje.

Dokaj hitro je pri sestavi vlade uspelo tudi Janezu Drnovšku, to je bilo po volitvah leta 1992. Za to je potreboval šest dni več kot Peterle in dva več kot Golob. Je pa Drnovšek hkrati tudi mandatar, ki je vlado sestavljal najdlje, in sicer po volitvah 1996. Ministri, ki jih je predlagal, so bili potrjeni 109 dni po volitvah.

Dlje časa je vlado sestavljal tudi Marjan Šarec, ki je postal premier leta 2018, ko koalicije ni uspelo sestaviti Janši. Šarčeva ministrska ekipa je bila potrjena 102 dneva po junijskih predčasnih volitvah. 

LDS je bila dobrih 12 let vladajoča oziroma največja stranka koalicije. Vlado je sestavljala petkrat, medtem ko je bila skupno v šestih vladah, in to 15 let in osem mesecev. 

Stranka, ki je sodelovala v največ koalicijah in imela zato tudi najdaljši staž v vladah, dobrih 22 let in pol, pa je DeSUS. Stranka je bila del devetih vlad, znana pa tudi po pogostih grožnjah z izstopom iz koalicije, predvsem v času, ko je stranko vodil Karl Erjavec. Trikrat je grožnjo tudi dejansko uresničila in izstopila iz koalicije, kar je pogosto destabiliziralo vlade. 

Njena grožnja je zaznamovala med drugim obdobje 9. vlade, ki jo je vodil Borut Pahor. Če bi DeSUS izstopil iz vlade, bi preostale stranke koalicije izgubile večino v državnem zboru. SD, LDS in Zares so imele namreč v mandatu 2008 – 2012 brez stranke DeSUS le 42 poslancev. Erjavcu so takrat očitali, da ob vsebinsko pomembnih zadevah, kot je bila pokojninska reforma, stranka ni zagrozila z izstopom, naj bi bila pa glasna, ko je šlo za funkcije njenih članov. Leta 2011 je namreč Erjavec zagrozil z izstopom, če ne bi dobila podpore njihova ministrska kandidatka Duša Trobec Bučan. Padcu Pahorjeve vlade, ki se je zgodila sicer pozneje, kot je odšel iz vlade DeSUS, so sledile predčasne volitve.

DeSUS je predčasno zapustil koalicijo trikrat, enkrat v času Pahorjeve vlade in dvakrat v času vlade Janeza Janše. Oba pa sta ga v koaliciji potrebovala. "Saj veste, kako pravijo, kaj imata Pahor in Janša skupnega? Erjavca!" se je nekoč pošalil prvak DeSUS-a Erjavec.

Nihče naj ne bi upošteval naših predlogov, je bil med drugim razlog, ki ga je sicer Erjavec pogosto navajal ob izstopih. Na volitvah leta 2022 se stranki ni več uspelo prebiti v parlament.

Prva vlada, ki je zdržala celoten mandat z nespremenjeno koalicijo, je bila vlada Janeza Janše. V mandatu od 3. decembra 2004 do 21. novembra 2008 so koalicijo poleg SDS sestavljale NSi, SLS in DeSUS.

Štiriletni mandat brez sprememb v koaliciji pa zaključuje tudi Robert Golob. Vsa leta sta bili v koaliciji poleg Gibanja Svoboda stranki SD in Levica.

Ostale vlade so v prvotni koalicijski sestavi trajale manj časa, z razpadom koalicij pa je v nekaterih primerih prišlo tudi do predčasnih volitev.

Težavno je bilo že v času prve vlade od maja 1990 do maja 1992. Prvo vlado po uvedbi večstrankarskega sistema, ki jo je vodil Peterle, so sestavljale stranke, združene v koaliciji Demos. Spomladi 1992 je bila vladi izglasovana nezaupnica. Aprila tega leta je oblikoval novo vlado predsednik LDS Drnovšek.

V naslednjih letih se je s problemom trdnosti koalicije soočal tudi Drnovšek. Iz vladne koalicije, v kateri so bile LDS, SKD, ZLSD in SDSS, je, ker je bil po aferi Depala vas marca 1994 s položaja obrambnega ministra razrešen Janez Janša, izstopila SDSS, to je predhodnica SDS.  Drnovšek je sicer mandat v letih 1993 - 1997 izpeljal do konca, a s spremenjeno koalicijo in z veliko težavo, saj je leta 1996 iz koalicije izstopila še ZLSD.

V mandatu, ki ga je začel 27. februarja 1997, pa se mu ni izšlo. Drnovšek je potem, ko je LDS konec leta 1996 zmagala na volitvah, sestavil koalicijo, v kateri sta bili poleg LDS še SLS in DeSUS. Problem je nastal, ko sta se združili takrat koalicijska SLS in opozicijska SKD, saj je predsednik SKD Lojze Peterle to pogojeval z odhodom SLS iz vlade. Po aprilski nezaupnici vladi je takratna opozicija za novega premierja predlagala Andreja Bajuka, ki pa je vodil vlado le približno pol leta.

Velike težave je imel pri vodenju vlade tudi Marjan Šarec. Na predčasnih volitvah 3. junija 2018 je bila sicer zmagovalka SDS, a ker Janši koalicije ni uspelo sestaviti, je to storil Šarec, predsednik drugouvrščene LMŠ. Oblikoval je manjšinsko vlado. Sestavljale so jo stranke LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS, medtem ko Levica v koalicijo ni želela. Se je pa Levica odločila za podpis sporazuma o sodelovanju z vlado. A je bil sporazum novembra 2019 prekinjen, razlog pa nepodpora koalicije predlogu Levice, da bi ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Šarec je pozneje odstopil kot predsednik vlade, vlado pa je oblikoval Janez Janša.

V samostojni Sloveniji smo imeli doslej 15 vlad in deset premierjev. Večina dosedanjih mandatarjev je bila izvoljena v prvem krogu, ni pa šlo gladko pri vseh.

Potem ko je leta 2004 padla vlada Janeza Drnovška, se je za mesto mandatarja potegoval Andrej Bajuk. V prvem poskusu 20. aprila 2000 njegova izvolitev ni uspela, zanj je glasovalo 44 poslancev, proti jih je bilo 33, dve glasovnici sta bili neveljavni. Neuspešen je bil tudi drugi poskus njegovega imenovanja. 26. aprila 2000 je zanj glasovalo še manj oziroma 43 poslancev. Za mandatarja je bil izvoljen šele v tretjem poskusu, ko ga je podprlo 46 poslancev. Dva odločilna glasova sta takrat prispevali poslanka SNS Polonca Dobrajc, ki je pozneje prestopila v SDS, in poslanka DeSUS Eda Okretič Salmič, ki je morala to stranko zapustiti.

Že pred njima, leta 1996, pa je znameniti glas Cirila Pucka, ki je sicer prestopil iz SKD v LDS, odločil, da je postal predsednik vlade Janez Drnovšek.

Ali bo uspelo najti prestopnika Zoranu Jankoviću, je bilo vprašanje po decembrskih volitvah 2011, ko je bila zmagovalka njegova Pozitivna Slovenija. Jankoviću na koncu ni uspelo postati mandatar, dobil je le 42 glasov, še manj, kot je imel obljubljenih.