Kako obremenjene so slovenske plače?

Koliko bi – pri istem brutu 2.791 evrov – imeli neto plačo v sosednji Hrvaški in Avstriji? Avstrijci in Hrvati oziroma samska oseba brez otrok bi ob isti bruto plači dobili višje neto plače kot v Sloveniji. Pri nas prejmemo 1.760 evrov, na Hrvaškem bi približno 120 več, v Avstriji še več – približno 240 evrov.

In kaj je po besedah ekonomistke dr. Mejre Festić glavni razlog, da Hrvatom in Avstrijcem ostane več? Nižja efektivna dohodninska obremenitev, drugačna struktura prispevkov in višji neobdavčen del v Avstriji. Socialni prispevki zaposlenih so v Avstriji in na Hrvaškem nižji. Je pa strošek avstrijskega delodajalca za dobrih 300 evrov višji. Sicer na Hrvaškem nimajo zakonsko določene malice, prevoza na delo in regresa. V javni upravi sta malica in prevoz na delo sicer urejena s kolektivno pogodbo.

Povprečna plača je v vsaki državi različna, zato je tudi obremenitev plače v teh treh državah različna. Plače v Avstriji so višje in tudi bolj obremenjene kot pri nas. Na Hrvaškem imajo nižje plače, ki so tudi manj obdavčene.

Hrvati so dobili decembra lani v povprečju neto 1494 evrov, Slovenci 275 evrov več, Avstrijec pa 942 evrov več kot Slovenec. Po zadnjih podatkih – za leto 2024 – je namreč avstrijska povprečna plača znašala 2.711 evrov neto.

V povprečju so delavci v Sloveniji plačani 2.791 evrov bruto oziroma 1.760 evrov neto, kažejo izračuni ministrstva za finance. Kje nastane t. i. plačni klin oziroma razlika med stroškom dela in neto izplačilom? Pri povprečni decembrski plači 2025 je bil strošek dela 3.268 evrov, neto izplačilo pa 1.760 evrov, razlika med obema, t. i. plačni klin, znaša 1.507,86 evra, pojasnjuje Mejra Festić. Struktura klina kaže, da največji del odpade na prispevke delavca. Konkretno: 684 evrov oziroma 45,4 odstotka.

Prispevki delodajalca predstavljajo 477,3 evra oziroma 31,7 odstotka, dohodnina pa 346,5 evra oziroma 23 odstotkov klina. Če povzamemo, največji kos obremenitve odpade na socialne prispevke, zlasti na prispevke delavca.

Kako se obremenitev dela v Sloveniji primerja z evropskim povprečjem? Po merilu t. i. davčnega primeža, ki ga uporabljata OECD in Eurostat (dohodnina + prispevki delojemalca + prispevki delodajalca, upoštevajoč transferje), je Slovenija nad povprečjem, pojasnjuje Festićeva. Slovenija je imela leta 2024 davčni primež 44,6 odstotka celotnega stroška dela, medtem ko je bilo povprečje OECD 34,9 odstotka. Za nižje plače (67 odstotkov povprečne plače), kjer Eurostat objavlja EU agregat: povprečje EU 38,8 odstotka, Slovenija 41,7 odstotka leta 2024. "To pomeni, da je v Sloveniji "klin" med stroškom dela in neto izplačilom praviloma višji kot v evropskem povprečju, zlasti pri nizkih in srednjih plačah po Eurostatu, ter pri "povprečni plači" po OECD."

Kaj v Sloveniji, po besedah Mejre Festić, najbolj odstopa od povprečja EU in OECD? Najbolj izstopa predvsem struktura prispevkov in davkov, pojasnjuje. "Večji delež bremena odpade na prispevke, zlasti na strani zaposlenega. OECD za Slovenijo izrecno pokaže, da dohodnina in prispevki delodajalca tvorijo 54 odstotkov davčnega primeža, medtem ko je v povprečju OECD 77 odstotkov. To implicira, da je v Sloveniji relativno več primeža v prispevkih zaposlenega in relativno manj v dohodnini in delodajalskih prispevkih kot v povprečju OECD."

In ko primerjamo, koliko povprečnemu delavcu ostane pri plači? Pri povprečni plači (samski, brez otrok) je po OECD v Sloveniji neto po davkih/ugodnostih 64,4 odstotka bruto, medtem ko je povprečje OECD 75 odstotkov. Je pa sistem relativno bolj ugoden za družine z otroki, v primerjavi s samsko osebo, dodaja Festićeva. Razlika v primežu med samskim brez otrok in družino (1 zaposleni + 2 otroka) je v Sloveniji leta 2024 znašala 12,4 odstotne točke, kar je več od povprečja OECD, ki znaša 9,2 odstotne točke.

Pri minimalni plači leta 2025 je strošek dela znašal 1.591 evrov, delavec pa je prejel 904 evre, kažejo izračuni ministrstva za finance. Razlika, t. i. plačni klin, je znašala 687 evrov. Obremenitev je skoraj izključno posledica prispevkov: zaposleni krije 48,7 odstotka, delodajalec 45,6 odstotka. Medtem ko je dohodnina minimalna (5,6 odstotka).

Pri novi minimalni plači se strošek dela dvigne na 1.751 evrov, neto na 998 evrov. Klin v tem primeru znaša 752,56 evra. Še vedno prevladujejo prispevki zaposlenega, nekoliko manj prispevki delodajalca, delež dohodnine pa se občutno poveča.