Milan Kučan ni član SD, kot trdi Nataša Pirc Musar
Predsedniška kandidatka Nataša Pirc Musar je o podpori nekdanjega predsednika Milana Kučana dejala, da jo podpira kot posameznik in kot nekdanji predsednik, ne pa kot predstavnik politične elite, kot ji očitajo nekateri tekmeci, saj da je Kučan član stranke SD.
Pri Socialnih demokratih smo preverili, ali je Milan Kučan res njihov član, sporočili so, da ni.
Je SDS res zlorabil institut referenduma, kot je prepričan Milan Brglez?
Stranka SDS je 12. oktobra v Državni zbor prinesla več kot 157 tisoč podpisov za razpis treh zakonodajnih referendumov (za vsakega po več kot 50 tisoč podpisov), in sicer o dolgotrajni oskrbi, RTV Slovenija in o povečanju števila ministrstev. Trojno referendumsko akcijo je skupni kandidat Gibanja Svoboda in Socialnih demokratov Milan Brglez označil za zlorabo, ki si jo je privoščila politična stranka, včasih pa da je to bil podaljšek civilne družbe.
12. člen Zakona o referendumu in ljudski iniciativi pravi, da Državni zbor razpiše zakonodajni referendum, če to zahteva najmanj tretjina poslancev, državni svet ali najmanj 40 tisoč volivcev. Kot rečeno, je stranka SDS za vsako od treh zahtev za razpis referenduma zbrala po več kot 50 tisoč podpisov.
V Sklepu Ustavnega sodišča o zavrnitvi pobud za začetek postopka za oceno ustavnosti zakonov ter o zavrženju ustavne pritožbe zoper akte predsednika Državnega zbora in o zavrženju zahteve za odločitev o sporu o dopustnosti referenduma o uveljavitvi zakonov iz leta 2016 glede zlorabe pravice med drugim piše: "Zakon o referendumu in ljudski iniciativi nima določb o prepovedi zlorabe pravic v zvezi z referendumom, vendar splošna prepoved zlorabe pravic izhaja iz ustavnih načel, ki Republiko Slovenijo opredeljujejo kot pravno državo (2. člen Ustave). Splošno sprejeto pravno načelo je, da je pravice treba izvrševati v njihovih mejah in v skladu z njihovim namenom. Slovenskemu pravu ustreza splošna prepoved zlorabe pravic, ki sloni na objektivnih merilih, v skladu s katerimi ima vsaka pravica svoj cilj in socialno funkcijo. Kdor od namena pravice odstopa, jo zlorablja in je za svoje ravnanje odgovoren. Objektivna teorija zlorabe pravice se je uveljavila tudi v ustavnosodni presoji. Zloraba pravice pomeni uveljavljanje ali izvrševanje neke pravice v nasprotju z namenom, zaradi katerega jo postavlja pravni red."
Kakšen minus ima pokojninska blagajna?
Nataša Pirc Musar je dejala, da ima slovenska pokojninska blagajna vsako leto za 1,2 milijarde evrov minusa, ta pa da se pokriva iz skupne blagajne, ki jo polnijo podjetniki.
Podatki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kažejo, da je iz proračuna v pokojninsko blagajno lani priteklo 1,1 milijarde evrov, leta 2020 1,2 milijarde evrov, leta 2019 pa 965 milijonov. Izjavo Pirc Musar smo na dejstvomeru označili s previdno.
