Kakšno vlogo je imel Logar v aferi 'Glupi davki'?

Anže Logar je na vprašanje, kaj je bila tista točka preloma, zaradi katere se je po 25 letih v politiki in skoraj 15 letih dela v poslanski skupini SDS odločil zapustiti Janševo stranko, izpostavil neustrezno reakcijo ob aferi o tretju jajc, povezani z Andrejem Vizjakom. V stranki je bil Logar sicer v samem vrhu – predsednik njenega sveta in član izvršilnega odbora.

"Težko je spremljati takšne stvari kot nekdo, ki je preiskoval bančni kriminal, zasliševal Bojana Petana ter spremljal posle in slabe kredite, ki so iz tega nastali. Potem pa slišiš, da se nekdo povsem prijateljsko pogovarja za omizjem o tem, kako zaobit podjetniški sistem, ki je za seboj pustil kar nekaj slabih kreditov. Potem pa še reakcija na vse to mi je dala misliti, da politična kultura, ki vsako novo vlado naredi še dodaten korak navzdol, vodi kot nekakšen looping proti zelo slabemu koncu."

"Afera glupi davki" se nanaša na javno razkrit zvočni posnetek pogovora iz leta 2007 med takratnim ministrom za gospodarstvo Andrejem Vizjakom in poslovnežem Bojanom Petanom. Posnetek je sprožil vprašanja o politični integriteti, odnosu med politiko in kapitalskimi interesi ter o davčni pravičnosti in transparentnosti.

Vizjak je kot gospodarski minister v času prve Janševe vlade, kot izhaja iz objavljenih posnetkov, razkritih v naši oddaji 24UR Zvečer, 18. oktobra 2021, Bojana Petana nagovarjal, naj pri prevzemu Term Čatež, vrednem 34 milijonov evrov, ravna tako, da mu ne bi bilo treba plačati davka. Dejal mu je, da je "glupo", da bi podjetje plačalo davek državi.

To sta dva prepisa tonskih izjav takratnega ministra Andreja Vizjaka, ki so bili objavljeni v oddaji 24UR Zvečer:

"Jaz ti dam besedo glede kooperativnosti dela skupščine in nadzornega sveta. Moji bodo delali tako, kot se bomo dogovorili na nadzornem svetu."

"Naredimo dvočlansko upravo – enega daš ti, enega damo mi. Furamo to zadevo naprej, na nadzornem svetu pa se bomo vse zmenili in furamo to, kot se šika."

Na vprašanje glede sodnih postopkov pa je Vizjak Petanu odgovoril: "Daj no, mi bomo šli z vsemi kanoni na to. Razveljavili bomo začasne odredbe. Veš, da bomo kateremu sodniku jajca strli. To se bo hitro zgodilo. To bo preklic, zadržanje ... Zadržanje. To je brezveze, no, res."

Zaradi očitkov o nezakonitem in netransparentnem delovanju je Vizjaka doletela interpelacija, ki jo je prestal, saj je za njegovo razrešitev glasovalo premalo poslancev (43).

Anže Logar je iz stranke SDS izstopil natanko tri leta po razkritju afere, 18. oktobra 2024. Poslanski skupini SDS pa je izstopno izjavo poslal nekaj tednov pozneje (9. oktobra). Prestopil je med nepovezane poslance in postal tudi vodja te skupine.

Novo stranko Demokrati je Logar ustanovil 16. novembra 2024, v Mariboru.

Iz medijskih objav ni razvidno, da bi Anže Logar v času afere ostro ali neposredno komentiral afero "Glupi davki" na način, da bi se jasno distanciral od ravnanja Andreja Vizjaka ali zahteval njegov odstop. Pojavile so se sicer špekulacije, da naj bi Logar takratnemu premierju in svojemu strankarskemu šefu Janezu Janši poslal pismo, v katerem naj bi ga pozval k Vizjakovi razrešitvi, vendar je Janša obstoj takšnega pisma zanikal.

Ker je Logar iz stranke SDS izstopil šele tri leta po razkritju afere in ker te v času svoje politične kariere znotraj SDS ni nikoli javno obsodil, smo njegovo izjavo označili za previdno.

Tako kot vsi poslanci SDS, je tudi Anže Logar pred parlamentarnimi volitvami leta 2022, s stranko oziroma predsednikom Janezom Janšo podpisal tako imenovano pogodbo o kandidaturi za poslance.

V njej je med drugim določeno, da poslanci, ki med mandatom izstopijo iz SDS ali prestopijo v drugo politično stranko, vrnejo svoj poslanski mandat – torej zapustijo Državni zbor z odstopom s funkcije poslanca.

Ker Logar tega oktobra 2024 ni storil, mu je Janša očital politično nekonsistentnost in kršitev dogovora s stranko. Ob izstopu mu je sicer zaželel srečo pri naslednjem političnem koraku, je pa tudi zapisal: "Upamo, da bo narejen na verodostojni osnovi in da izjavi o izstopu iz stranke sledi tudi izjava o odstopu poslanca Anžeta Logarja oziroma vrnitvi poslanskega mandata."

Logar je leta 2022 pogodbo z SDS podpisal kljub sodbi Vrhovnega sodišča, ki je leto prej, torej leta 2021, odločilo, da "finančne sankcije, vezane na poslančev izstop iz politične stranke ali njene poslanske skupine v času mandata, prekomerno posegajo v svobodni mandat poslanca". Sodišče je zato takšno določbo razglasilo za nično.

Odločitev sodišča je bila posledica ene od dveh tožb SDS zoper svoja nekdanja poslanca, Zvonka Laha in Andreja Čuša, ki sta stranko zapustila nekaj let pred Logarjem.

Ker je bil Logar v času podpisa pogodbe eden najvidnejših funkcionarjev stranke – član kongresa SDS (najvišjega organa stranke po statutu), predsednik Sveta SDS in član izvršilnega odbora –, smo ga vprašali, ali se mu takšna pogodba po odločitvi Vrhovnega sodišča ob podpisu leta 2022 ni zdela sporna.

"V pravu poznamo načelo novih okoliščin. Če boste pogledali, je stranka SDS, mislim da v Cerarjevem mandatu, dva poslanca tožila zaradi te pogodbe. Vrhovno sodišče je, mislim da leta 2021, odločilo, da je tak podpis v nasprotju ... oziroma predstavlja prekomeren poseg v ustavno zagotovljeno pravico poslanca, da predstavlja svoje volivce, saj po ustavi ni vezan na nobena navodila. Za to odločbo sem izvedel po letu 2022, ko sem se pogovarjal z gospodom Čušem (Andrej Čuš, nekdanji poslanec SDS, op. a.) Ko enkrat izveš za takšno odločbo, mislim, da je nemogoče, da bi takšno zavezo še podpisal. Pred tem pa zanjo nisem vedel," je odgovoril Logar.

Na dodatno vprašanje, da je ob podpisu pogodbe odločitev sodišča že obstajala, a je pogodbo kljub temu podpisal, je Logar odgovoril: "A je objavljena kje na spletni strani?"

Sodba Vrhovnega sodišča številka II Ips 5/2021 je javno objavljena v sodni praksi. Sprejeta je bila 7. aprila 2021. V njej senat Vrhovnega sodišča med drugim piše:

"Finančne sankcije, vezane na poslančev izstop iz politične stranke ali njene poslanske skupine v času mandata, prekomerno posegajo v svobodni mandat poslanca. Strankarska poslušnost in pripadnost poslanca za čas njegovega mandata ne more biti stvar pogodbenega urejanja, zlasti ne pod pretnjo civilnih - finančnih posledic oziroma obveznosti. Določilo 7. člena pogodbe o kandidaturi zato nasprotuje prvemu odstavku 82. člena URS in je nično (prvi odstavek 86. člena OZ)."

Ne le da je bila sodba javno objavljena, temveč so o njej nekaj tednov pozneje, maja 2021, poročali domala vsi slovenski mediji v državi. "SDS izgubila na sodišču, od poslancev ne more zahtevati povračila stroškov kampanje", "Sodišče zavarovalo poslance SDS", "Pogodbe med SDS in njenimi poslanci so protiustavne", "Neposlušni poslanci ne morejo biti finančno kaznovani" - to je le nekaj naslovov člankov na to temo, objavljenih na naši spletni strani 24ur.com, v Delu, Dnevniku in Mladini.

Ker je bil Logar kot predsednik Sveta SDS drugi človek stranke in je kot član njenega izvršilnega odbora na podlagi statuta sooblikoval administrativno-tehnične podrobnosti glede kandidiranja ter ker je bila sodba javno objavljena in so o njej mediji obširno poročali, smo njegovo izjavo – da je za spornost pogodbe izvedel šele po parlamentarnih volitvah leta 2022 – označili za nepravilno.

Eden največjih projektov, ki ga je Anže Logar opravil v Državnem zboru, je bilo vodenje Preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji.

Preiskovalna komisija je bila ustanovljena leta 2015 na predlog SDS. Njen namen je bil ugotoviti vzroke in odgovornost za nastanek bančne luknje. Zaslišali so številne priče in v poročilu ugotovili, da sta nekdanji upravi NLB in Nove KBM kazensko in odškodninsko odgovorni za slabe bančne prakse, da je Banka Slovenije zanemarila kreditna tveganja ter da so vlade od 2004 dalje objektivno odgovorne zaradi imenovanja nadzornikov in neustreznega ukrepanja.

Končno poročilo, ki ga je komisija sprejela 30. aprila 2018, je obsežno in obsega 399 strani. Komisija je med drugim zasegla več kot 300 tisoč strani bančne dokumentacije.

Logar danes, osem let po koncu dela komisije, razlaga, da je že takrat uspel doseči politično poenotenje vseh političnih barv:

"Ko sem prevzel Komisijo za ugotavljanje zlorab v bančnem sistemu, je imela opozicija manjšino. Moji poslanski kolegi so bili tako ali tako prepričani, da nam ne bo uspelo, ampak smo ravno s koncentracijo na vsebino pripeljali poročilo tako daleč, da mislim, da je bilo to prvo poročilo preiskovalne komisije, ki jo je vodil opozicijski poslanec, potrjeno brez glasu proti v državnem zboru."

In malo kasneje še: "Prej je prevladovalo mnenje, da so bili pač žrtve finančne krize in da nič niso mogli. Potem pa smo preko zaslišanj videli, da so bili taki lumpi, da bi morali sedeti v zaporu. Nekateri zdaj sedijo ali pa so sedeli, nekateri bi še morali. Ampak to je to. To je prineslo drugačen pogled na to, da so praktično vse politične stranke ugotovile, da je to treba obsoditi, in so podprle poročilo opozicijskega poslanca."

Glasovanje poslancev o končnem poročilu je v Državnem zboru potekalo 26. aprila 2018. Poslanci so poleg glasovanja o bistvenih ugotovitvah komisije glasovali še o enem amandmaju – šlo je za redakcijski, ne pa vsebinski popravek poročila – ter o sklepu, da se ugotovitve posredujejo Nacionalnemu preiskovalnemu uradu in Specializiranemu državnemu tožilstvu, politika pa v najkrajšem možnem času začne zakonodajni postopek za ustanovitev specializiranega sodišča za pregon bančne kriminalitete.

Na glasovanju o bistvenih ugotovitvah je bilo v državnem zboru prisotnih 60 poslancev, kar pomeni, da jih je 30 oziroma tretjina manjkala. Končno poročilo je podprlo 57 poslancev iz strank SDS, SMC, DeSUS, NSi in SD ter nepovezani poslanci. Proti so glasovali trije poslanci Levice.

Ker politične enotnosti, kot jo navaja Logar v Državnem zboru ni bilo, hkrati pa se glasovanja ni udeležila približno tretjina poslancev, smo njegovo izjavo ocenili kot netočno.

Stranka Demokrati je pred prihajajočimi državnozborskimi volitvami svoje ime dopolnila z imenom svojega prvaka, Anžeta Logarja. Stranka sicer ni nastala iz nič, temveč se je uradno združila s stranko Konkretno – nekdanjo stranko SMC, pred tem Stranko Mira Cerarja. Njeno vodenje je, spomnimo, po odhodu Mira Cerarja iz politike prevzel Zdravko Počivalšek, ki je po vstopu v Janševo vlado postal gospodarski minister.

V medijih so se pojavili podatki, da so Demokrati s pripojitvijo stranke Konkretno prevzeli tudi zajeten del finančnih sredstev – približno 186 tisoč evrov.

Ker priprave na volitve in volilna kampanja stranke zahtevajo precejšnja sredstva, smo Logarja vprašali, koliko denarja so "podedovali" od Konkretnega in kako nameravajo financirati prihajajočo kampanjo.

Na vprašanje, koliko denarja so prejeli od Konkretnega, je Logar odgovoril: "67 tisoč evrov."

Na vprašanje, ali bodo za volitve najeli kredit, pa je dejal: "Kredita ne bomo mogli vzeti, ker novonastali stranki nihče ne bo dal kredita. Jaz sem že doniral. Tudi kolegi smo donirali, da omogočimo vsaj del tega zagonskega kapitala. Jaz sem doniral 4.000 evrov. Poleg tega imamo s kandidati za poslance dogovor, da bo vsak od njih stranki posodil sredstva, ki jih bo stranka vračala po volilnem rezultatu. Vsak po 1.500 evrov."

Ko politična stranka preneha delovati (z združitvijo, pripojitvijo ali likvidacijo), mora izpolniti več zakonskih obveznosti poročanja, predvsem po Zakonu o političnih strankah (ZPolS) ter pravilih AJPES in Računskega sodišča.

Med drugim mora pripraviti zaključno finančno poročilo do dneva prenehanja obstoja, kar so v stranki Konkretno tudi storili.

Iz zaključnega poročila, s katerim razpolagamo, je razvidno, da so imeli na dan, ko so kot politična stranka prenehali delovati – 15. julija 2025 – na bančnem računu (in morebitni blagajni) 67.610,87 evra.

Iz poročila je razvidno tudi, da niso imeli kreditov, da je bilo celotno premoženje likvidno, torej v lasti niso imeli nepremičnin ali naložb, da so večino prihodkov ustvarili iz državnega proračuna ter da so imeli približno 11.000 evrov odprtih, neporavnanih obveznosti.

Logarjevo izjavo, da so ob priključitvi stranke Konkretno prejeli 67 tisoč evrov, in ne več kot 186 tisoč evrov, kot se je omenjalo v nekaterih medijih, smo zato ocenili kot pravilno.