Javno zdravstvo spet na preizkušnji: kdo bo zdravil najtežje bolnike?

Na prvi oromaksilofacialni pregled se z napotnico s stopnjo nujnosti zelo hitro po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje čaka 100 dni, pod hitro pridete na vrsto v 335-ih dneh, z napotnico pod redno boste čakali kar leto dni in dva meseca. Gre za precej dolge čakalne dobe, ki so posledica dolgotrajnih razmer v naših državnih bolnišnicah. Odpovedi ljubljanskih maksilofacilanih kirurgov so le pika na i. 

Med štirimi maksilofacialnimi kirurgi, ki zapuščajo UKC Ljubljana, sta nekdanji predstojnik dr. Tadej Peter Dovšak, dr. med. in prim. Vojko Didanovič, dr. med.. Slednji v strokovnih krogih velja za izjemnega strokovnjaka, mnogi zdravniki iz naše največje bolnišnice, s katerimi smo govorili po telefonu, obžalujejo, da odhaja. Didanoviča smo prosili za pojasnila, a nam je v elektronskem sporočilu potrdil le, da je slaba komunikacija velik del problema, ne pa tudi slabi odnosi. Pred kamero pa ni želel, ker da morajo to rešiti sami. Po njunem odhodu bo na Kliničnem oddelku za maksilofacialno in oralno kirurgijo ostalo sedem specialistov, šest specializantov in en sobni zdravnik. Ob tem je treba vedeti še, da izobraževanje za maksilofacialnega kirurga traja najdlje. Da nekdo postane maksilofacialni kirurg mora namreč opraviti študij medicine in potem še študij dentalne medicine oziroma stomatologije, štiri leta specializacije in še približno deset let usposabljanja.

Strokovni direktor UKC Ljubljana prof. dr. Gregor Norčič, dr. med. priznava, da je odhod vsakega etabliranega specialista, pretres za stroko. A kljub temu bolnikom sporoča, da so se s podobnimi razmerami že srečali in jih tudi obvladali: "Seveda bo posledično večje breme dela odpadlo na druge sodelavce. Tako da jaz verjamem zagotovilom sodelavcev, da bo dejavnost tekla na vseh področjih naprej." Vprašali smo ga tudi, kako osebno doživlja odhode svojih kolegov. Za 24ur Dejstva odgovarja: "Meni je žal za vsakega, ki je podal odpoved iz naše ustanove. To za mene kaže, da klinični center ni dovolj atraktiven delodajalec. In glede na to, da sodelujem pri vodenju te ustanove, to smatram za svoj osebni poraz." Frustracije, ki jih doživljajo zdravniki, ko morajo bolnikom prestavljati dogovorjene operacije, pa razume, še dodaja. 

Norčič do nadaljnjega opravlja tudi delo predstojnika Ortopedske klinike, ki jo zapuščajo trije ortopedi: doc. dr. Uroš Meglič, dr. med., doc. dr. Klemen Stražar, dr. med. in prof. dr. Oskar Zupanc, dr. med. Da gre tudi v teh primerih za vrhunske strokovnjake priča dejstvo, da sta Meglič in Zupanc izvedla prvenstveno vstavitev endoproteze rame z računalniško navigacijo pri nas. Res pa je tudi, da sta oziroma so tovrstne prebojne posege lahko opravljali v državni bolnišnici, medtem, ko jih v zasebnih centrih, kamor odhajajo, zelo verjetno ne bodo mogli. Takšni posegi namreč zahtevajo drago opremo in veliko podpornega osebja. Tudi Didanovič in Dovšak, ki sta se v UKC Ljubljana ukvarjala z raki ustne votline in žrela, bosta v zasebni praksi, kot nam pripovedujejo poznavalci, opravljala manjše posege in pulila zobe. Strokovnih izzivov v zasebnem zdravstvenem sektorju je nedvomno manj.

Pomembna razlika med javnim in zasebnim je tudi v tem, da zasebniki ponoči ne dežurajo. Prav tako ne delajo ob vikendih. Če greste denimo na povsem rutinsko operacijo kolena, ko takoj po posegu odidete domov, potem pa v večernih urah začutite bolečine, ki jih ne bi smeli, to pomeni, da se je zapletlo. In zapleti, kot vam bo potrdil čisto vsak zdravnik, so možni pri vsakem posegu. Kam boste šli? Ker vaš zasebni zdravnik zvečer in ponoči ali pa ob vikendih ne dela, boste šli na urgenco. V eno izmed državnih bolnišnic. To pa je tudi eden od glavnih razlogov, zakaj je treba skrbeti za javno zdravstvo, ga ohranjati in krepiti, vsem na srce polaga generalni direktor UKC Maribor prof. dr. Vojko Flis, dr. med. 

V UKC MB odpovedi zdravnikov zaradi novega Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je bil napisan tako, da bi zdravnikom iz javnih prepovedal delo v zasebnih ustanovah, niso prejeli. Flis pravi: "Hipotetično je težko reči, kaj bi se zgodilo, če bi ta odločba obveljala." Je pa zato mariborsko bolnišnico pretresel primer radiologa Mitje Ruprehta. Ta je po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje samo v mesecu oktobru lani napisal izvide za 1565 magnetnih resonanc, od tega le okoli 150 za matično bolnišnico. Težava ni v tem, da je izvide pisal za druge zdravstvene ustanove, ker je za to imel soglasje, pač pa je vprašanje, kdaj jih je pisal. Zdravstveni inšpektorat RS, ki je Ruprehta v preteklosti že oglobil, zdaj preverja, ali je izvide za drude bolnišnice in koncesionarje morda pisal v času, ko je bil na delovnem mestu v UKC Maribor. "Ker to bi konec koncev pomenilo tudi goljufijo," opozarja Flis.  

Radiologi, ki jih splošno primankjuje, sicer v mariborski bolnišnici niso problem. Zaposlenih je 44, od tega 10 specializantov in 34 specialistov. 38 jih je zaposlenih za redni delovni čas, dva pa za krajši. 23 jih ima soglasje za delo drugje. 

Ustavno sodišče RS je torej odločilo, da je del Zakona o zdravstveni dejavnosti neustaven. Namesto prepovedi dela zdravnikov pri zasebnikih in omejitve dela v drugih javnih zavodih ter pri koncesionarjih bi bili lahko po presoji sodišča sprejeti blažji ukrepi. "Absolutno tega ne razumemo tega kot nezaupnico", pojasnjuje državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje Jasna Humar: "Ustavno sodišče je v celoti pritrdilo našim namenom in naši želji, da reguliramo javno in zasebno zdravstvo. Mnenje sodišča je bilo samo, da je popolna prepoved nepotrebna, ker lahko isti učinek dosežemo z vsemi ostalimi določili v zakonu." 

V enem letu morajo besedilo zakona popraviti. Humar pravi, da bodo podrobno preučili na kakšen način bodo člen preoblikovali, da bo skladen s priporočili Ustavnega sodišča. 

In kdaj bodo bolnišnice dobile navodila, kako v prihodnje izdajati soglasja zdravnikom za delo izven matične ustanove? "Bolnišnice bodo navodila dobile v kratkem, v pisni obliki. Na prvem sestanku, ko se bomo dobili z direktorji in strokovnimi direktorji javnih zdravstvenih zavodov, bomo vse skupaj predstavili tudi ustno in jim tudi omogočili, da bodo postavili vprašanja, če bodo kakšne nejasnosti", pojasnjuje Humar. 

In če je Ustavno sodišče za zdravnike v državnih bolnišnicah sklenilo, da velja prejšnja ureditev, je pripravljalcem Zakona o zdravstveni dejavnosti pritrdilo v prepovedi samostojnih podjetnikov znotraj javne mreže, s čimer se končuje praksa popoldanskih zdravnikov. Ustavni sodniki so na pobudo tistih, ki so izpodbijali ta člen odgovorili: "Izpodbijana ureditev onemogoča zdravstvenemu delavcu, da bi kot samostojni podjetnik opravljal storitve v mreži javne zdravstvene službe, zato posega v pravico do svobodne gospodarske pobude, ki je varovana v okviru prvega odstavka 74. člena Ustave."  Ta pravi, da je gospodarska pobuda svobodna. Da zakon določa pogoje za ustanavljanje gospodarskih organizacij, da se gospodarska dejavnost ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo. In da so prepovedana so dejanja nelojalne konkurence in dejanja, ki v nasprotju z zakonom omejujejo konkurenco. Ustavno sodišče je presodilo, da je javna korist v krepitvi javnega sistema. 

Poenostavljeno: zdravniki preko s.p.-jev ne smejo več delati pri koncesionarjih, pri tistih zasebnikih torej, ki jim zdravstvene storitve plača zdravstvena zavarovalnica. To pomeni, da so koncesionarji kot del javne mreže dolžni zdravnike in drugo medicinsko osebje zaposliti ali pa z njimi skleniti podjemne pogodbe. Med največje koncesionarje nedvomno sodi kardiološka ordinacija Medicor - v zadnjem letu so od zdravstvene zavarovalnice dobili slabih 19 milijonov evrov. Direktorica prof. dr. Metka Zorc, dr. med., ki se je lani spopadala z ugotovitvami, da pri njej delajo zdravstveni tehniki brez ustreznih licenc, nam je v telefonskem pogovoru potrdila, da je zaradi novele Zakona o zdravstveni dejavnosti morala redno službo ponuditi štirim zdravstvenim tehnikom, saj je delo preko podjemnih pogodb, kot pravi, predrago. Nekaj manj kot Medicor je v obdobju od lanskega januarja do letošnjega februarja za opravljene storitve od ZZZS prejel zasebni zdravstveni center Arbor Mea, specializiran za zdravljenje poškodb in obolenj gibalnega sistema, predvsem za področje ortopedije in travmatologije. Njegov ustanovitelj in direktor je travmatolog doc. dr. Vladimir Senekovič, dr. med. Do leta 2013 je bil zaposlen v UKC Ljubljana, potem pa je odšel na svoje. V pisnem sporočilu je zapisal: "Proces (zaposlovanja) trenutno poteka ... Predvidoma okrog 20 novo zaposlenih bomo imeli, tiste, ki so bili prej s.p." V Kirurgiji Bitenc so zaposlili 7 kirurgov, v Diagnostičnem centru Bled pa so po besedah direktorja Zvoneta Novine vse pogodbe s s.p.-jevci prekinili že v začetku lanskega leta. 

In ob vsem tem: kako preprečiti odhod najboljših zdravstvenih strokovnjakov? Veliko smo v minulih letih poročali in pisali o tem, da so v javnem sistemu zdravniki, ki delajo veliko in zdravniki, ki delajo manj. Bila je ideja, da bi beležili učinkovitost posameznega zdravnika, potem pa tiste, ki delajo več nagradili. Na pristojnem ministrstvu postavljajo sistem, ki bi bil pravičnejši od sedanjega, podrobnosti še niso znane. A državna sekretarka na naše vprašanje, ali bi lahko bili zdravniki v državnih bolnišnicah plačani ravno toliko kot njihovi kolegi v zasebnih centrih, odgovarja: "To je utopija."

Oba klinična centra sta v zadnjih petih letih povečala število zdravnikov in zobozdravnikov. V Ljubljani jih je bilo leta 2021 1486, lani pa 1567. Tudi v Mariboru je v zadnjih petih letih zraslo število zdravnikov s 683 na 736.

Bolnike seveda ob tem zanima le, kdaj in kako bodo obravnavani. Pomembno jim je torej, da pravočasno pridejo na vrsto in da so obravnavani v skladu s sodobnimi medicinskimi smernicami, da imajo kakovostno in varno oskrbo. Flis obtem poudarja, da so vsi visoko izurjeni strokovnjaki znanje pridobili v eni ali drugi univerzitetni bolnišnici. Norčič pa ob zadnjih odpovedih sporoča še, da jim zastojev pri nekaterih operacijah še niso uspeli izničiti, da pa da je to njegova osebna agenda. 

O zdravstvu, ki je vnovič na preizkušnji, nocoj v 24ur Dejstva ob 19.00.