4°C

Kdo bo suženj položnic in dražje hrane?

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 19 min
AVTOR
Neža Steiner / Maruša Slana /
KOMENTARJI
328
Dvig cen energentov je sprožil val podražitev tudi v drugih segmentih družbe. Dražijo se surovine, kot so pšenica, soja in ječmen, posledično se višajo cene hrane, mesa in mleka, na drugi strani pa cene surovin, nujnih v proizvodnji podjetij – na udaru je predvsem avtomobilska industrija zaradi pomanjkanja čipov. Podražitve energentov bomo tako občutili na položnicah, pri nakupih hrane in končnih izdelkih podjetij.

VEČ VIDEOVSEBIN

02:18

Iz 24UR: Nov udarec za gospodinjstva

03:32

Iz SVETA: Življenje je vse dražje

 

"Da bom na račun elektrike lačna, si ne morem privoščiti," v stiski zaradi podražitev pove Marija iz okolice Celja, ki smo ji v želji po anonimnosti nadeli simbolno ime. Višanje cen opaža že vse od lani, ko je vlada v sklopu protikoronskih ukrepov izdajala t. i. covidne pomoči. Februarja so ji podražili prispevek za vodo, par mesecev kasneje še elektriko. "Vodo sem plačevala 12 evrov, zdaj 19, elektriko 15, po novem moram plačevati 18 evrov. Jaz zelo varčujem, nimam pralnega stroja, niti pomivalnega. Imam štedilnik na drva, z drvi se tudi ogrevam."

Marija še kako občuti višje cene hrane. "Vse osnovne surovine so se podražile 10 ali 20 centov na artikel. Toast je leto nazaj stal 52 centov, nato 69 centov, potem 79 centov. Tudi toaletni papir je bil 1,19 evra, zdaj je 1,39." Pravi, da meso jé enkrat na teden, zelenjave, ki je po njenih ocenah lahko tudi dražja kot meso, pa skoraj ne kupi, saj ima svoj zelenjavni vrt. "Največ se da privarčevati na hrani in bencinu. Sem že razmišljala če bo bencin zelo drag, ne bom več imela avta, temveč bom uporabljala javni prevoz ali pa pešačila. Ne morem biti suženj položnic, če bom suženj položnic, ne morem iti nikamor."

Hrana se bo predvidoma v začetku prihodnjega leta še podražila.
Hrana se bo predvidoma v začetku prihodnjega leta še podražila. FOTO: Dejstva

Dvig cen hrane, transporta, embalaže in slaba letina

Potrošniki bodo podražitve hrane predvidoma občutili v prvem četrtletju 2022. Po napovedih se bodo zvišale cene govedine, perutnine, mesa, kave, moke, testenin, mleka in mlečnih izdelkov. Dobavitelji višajo cene, trgovci pa se z njimi pogajajo, a se podražitvam kupci ne bodo mogli izogniti, pojasnjujejo na Trgovinski zbornici Slovenije. 

Marina Lindič, predsednica Združenja nabavnikov Slovenije ocenjuje, da bo hrana dražja daljše obdobje, celo prihodnje leto. "V Sloveniji je problem samooskrbe pri zelenjavi, lesu, mleku … Cena kakovostne hrane, ki je lokalno pridelana, se bo zvišala. Razen če bo drastičen padec gospodarske aktivnosti." Lindičeva dodaja, da po izkušnjah iz preteklosti padca cen na policah ne bo. "Odkupna cena se bo mogoče pri kmetih znižala, običajno se pa potem na policah to ne pozna, ker vsi ostali v verigi raje povečajo svoje dobičke in obdržijo cene na račun potrošnikov. Naredili bodo verjetno le manjše korekcije cene. V industrijskem segmentu se pri tem bolj prilagajajo razmeram na trgu."   

Dobavitelji kot razloge za dvig cen določenih živilskih izdelkov navajajo prav višje cene energentov, transporta, embalaže in slabo letino zaradi vremenskih razmer. Delodajalce ob tem skrbi napovedano zvišanje minimalne plače prihodnje leto, stroški logistike in energentov. 

Za ogled vsebine z družbenih omrežij omogoči piškotke družbenih omrežij. Omogoči piškotke

Hrana se je že v koronskem letu 2020 občutno podražila. Najbolj so poskočile cene jabolk za dobrih 35 odstotkov in mletega mešanega mesa za 23 odstotkov. Sadje je v povprečju dražje za okoli 16 odstotkov, zelenjava za 18 odstotkov, žita in vina za dobrih 23 odstotkov. Za slabo desetino so se podražila jajca, za kilogram kruha plačamo dobrih šest odstotkov več kot leta 2019, liter mleka pa je dražji za štiri odstotke. Na drugi strani se je pocenil krompir za 19 odstotkov. 

Predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah sicer poudarja, da so bile cene hrane v prvih desetih mesecih letošnjega leta v primerjavi z lanskim nižje za 0,7 odstotka. Priznava pa, da se podražitvam določenih izdelkov ne bomo mogli izogniti predvsem pri zelenjavi, žitih, moki, mesu in kavi. Na Trgovinski zbornici sicer pravijo, da je nemogoče napovedati, za koliko se bo podražila hrana, pričakujejo pa, da se bodo cene energentov znižale po prvem četrtletju prihodnjega leta.

Že zdaj so dražja oblačila, za katere Lahova pravi, da so odraz predvsem sezonskega vpliva, pa tudi avtomobili, ki se dražijo zaradi višjih cen surovin, elektronskih delov in čipov, ki otežujejo dobavo avtomobilov – posledica pa dražji novi in rabljeni avtomobili. Lahova od vlade pričakuje, da bo zaradi visokih cen dizelskega goriva znižala trošarine predvsem za transport. 

Slovenski trgovci bodo zvišali cene nekaterih izdelkov 

"Že v preteklem letu so se postopoma višali proizvodni stroški, logistični stroški, stroški dela, cene energentov in surovin na borzi, zato smo morali nekatere zahteve dobaviteljev upoštevati," pravijo v Mercatorju. Tako so zvišali cene nekaterih osnovnih živil, ki nam jih niso želeli razkriti. V preteklem mesecu so prejeli napovedi dobaviteljev za spremembo nabavnih cen mesa, z vsakim dobaviteljem pa se pogajajo posebej. 

V Hoferju trenutno spremljajo dogajanje na trgu, napovedi dvigov nabavnih cen so prejeli od nekaterih dobaviteljev, predvsem svežih izdelkov. Z dobavitelji imajo sklenjene letne pogodbe, utemeljene dvige nabavnih cen pa sprejemajo.

V Spar Slovenija podražitev ne želijo komentirati, kajti kot pravijo, trenutno potekajo intenzivna pogajanja z dobavitelji. Upravičenost vsake napovedi povišanja cen dobaviteljev preučijo in na njih pristanejo v primeru, da je razlog za dvig nabavne cene utemeljen. 

Že leto dni se v Žitu soočajo z dvigom proizvodnih stroškov. "Trudimo se, da to rast stroškov čim bolj amortiziramo z notranjimi rezervami, vendar je v takšnih okoliščinah, ki se ne spreminjajo na bolje, brez določenih cenovnih prilagoditev nemogoče zagotoviti stabilnost in vzdržnost poslovanja." Zaradi naraščajočih cen surovin in težav pri oskrbi z njimi so v prvi polovici leta zvišali cene nekaterih trajnih in pekovskih izdelkov. Katerih, niso razkrili. 

Dvig cene mesa ne pokrije stroškov

V perutninarstvu Pivke se soočajo z visokimi stroški koruze, soje in pšenice, ki so osnovna surovina za krmo piščancev, pa tudi – kot vsi – z visokim dvigom energentov. "Na trgu Evrope je sočasno tudi vse več viškov piščančjega mesa. Poslovanje nam otežujejo spremenjene nakupne navade zaradi covida-19, saj ocenjujemo, da potrošniki vse manj nakupujejo v večjih trgovskih centrih, slabša je prodaja v gostinstvu in javnih zavodih," pojasnjuje predsednik uprave Pivke perutninarstvo Janez Rebec. Pravi, da so ves čas v procesu iskanja rešitev, da bi zmanjšali stroške in optimizirali proizvodnjo, vendar so podražitve vhodnih surovin za njih previsoke. 

"Trgovcem smo bili zato prisiljeni dvigniti cene. Dvig cen mesa v tem letu (spomladi in v novembru) pa še vedno ne pokrije dviga vseh naših stroškov, kar zelo otežuje naše poslovanje, ki obsega procese vse od priprave krme in reje do pakiranja mesa, izdelave izdelkov in logistike." Njihov cilj je še naprej nemoteno dobavljati kakovostne izdelke lokalnega porekla, zagotavljati plačila lokalnim rejcem, ki za njih opravljajo storitev reje, izplačevati plače zaposlenim in poravnati cene surovin. "S tem namenom bomo morali cene mesa in izdelkov v letu 2022 verjetno še podražiti. Skrbi nas tudi dejstvo, da se cene surovin še ne umirjajo."

Dvig cene mesa ne pokrije stroškov.
Dvig cene mesa ne pokrije stroškov.FOTO: Shutterstock

Izidor Krivec iz Celjskih mesnin ocenjuje, da se jim je za tudi več kot 30 odstotkov podražil ves repromaterial, za več kot 20 odstotkov pa stroški dela. Poleg tega se skokovito draži proizvodni proces, po njegovi oceni za 300-400 odstotkov. Posledično, ker se draži surovina, je cena govedine v nekaj tednih zrasla do 40 odstotkov. "Mi se s kmeti nimamo kaj pogajati, oni postavljajo ceno. Cena je pri svinjini borzna, kar se tiče govedine pa tržna. Z dobavitelji repromateriala se že nekaj časa pogajamo, vendar so bili tudi oni prisiljeni ceno dvigniti, ker so se tudi njim surovine močno podražile. Saj veste, kako so se zvišale cene nafte, vse pa temelji na nafti. Naprej se pogajamo s trgovci, z javnimi zavodi, gostinci ..." Kljub temu da je po višji ceni svinjine z začetka letošnjega leta zdaj ta stabilna, Krivec pričakuje, da bo izbruh prišel kmalu.

'Kmetijstvo je na prelomni točki'

Močno se dražijo tudi surovine za pripravo krme, podražitve občutijo kmetje in živilska podjetja. Zaščitna sredstva za varstvo rastlin so se zvišala za 22 odstotkov, gnojila za 24 odstotkov in seme celo za 39 odstotkov. Občutno so se podražile vse vrste krme, skupaj 38 odstotkov samo v zadnjih nekaj mesecih in cene še vedno rastejo, ocenjujejo na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGSZ). "Res je, da se cene kmetijskih pridelkov povečujejo, a z nekajtedenskim zamikom in ne v takem obsegu. V slabem ekonomskem položaju so zaradi dviga stroškov predvsem živinorejci in poljedelci. Sadjarji in oljkarji imajo težave zaradi spomladanske pozebe in drugih vremenskih neprilik."

Posledice višjih cen pridelkov pridejo na kmetijo z določenim zamikom, pojasnjujejo na KGSZ. Po navadi si členi v verigi zagotovijo pokrivanje svojega dela stroškov, kar pa ne velja vedno za kmetije, ki nimajo veliko pogajalske moči. "Reje živali ni mogoče brez dodatnih stroškov in brez vpliva na kakovost kar zaustaviti za nekaj tednov in počakati na ugodnejše cene. Pogodbe običajno niso dovolj veliko jamstvo za kmetije, da bodo lahko povišane stroške pravočasno vključile v svoje cene. Podobne težave čutijo druge panoge, zlasti zelenjadarji. Imamo tudi vpliv spremenjenega povpraševanja zaradi covida, ko so se nekatere običajne tržne poti začasno ustavile, tak primer smo imeli spomladi s slovenskim krompirjem."

Posledice višjih cen pridelkov pridejo na kmetijo z določenim zamikom, pojasnjujejo na KGSZ.
Posledice višjih cen pridelkov pridejo na kmetijo z določenim zamikom, pojasnjujejo na KGSZ. FOTO: Shutterstock

Nekateri so kmetovanje prisiljeni opustiti

Porušena razmerja na kmetijskih trgih vplivajo na dolgoročno stabilnost pridelave hrane, saj si nihče ne želi poslovati z izgubo, medtem ko kmetje nimajo veliko vpliva na prodajne cene v trgovskih verigah in na porazdelitev prihodkov v verigi oskrbe s hrano, pojasnjujejo na KGSZ. Tam so že večkrat načeli to temo in pozvali druge člene v prehranski verigi za bolj pravično porazdelitev tako prihodkov kot odhodkov, a doslej še ni bilo posluha, pravijo. Problem je, da kmetije nimajo veliko finančnih rezerv, zato so nekateri prisiljeni kmetovanje opustiti. Manj je tudi interesa med mladimi, da bi se ukvarjali s pridelavo hrane, zato število kmetij stalno pada. "Seveda imamo tudi uspešne kmetije, ki so našle določene tržne niše ali pa kmetije, ki jih trenutno ne bremenijo stroški investiranj, vendar to ne velja za celotno kmetijstvo in tudi (žal) ni znamenj, da bi šlo na boljše." 

"Opozoriti je treba na to, da potrošnikom ne bo mogoče hkrati zagotavljati vseh dobrin ob nespremenjenih ali celo nižjih cenah hrane, saj te spremembe in prilagoditve tudi stanejo. Kmetje se bodo lahko prilagodili novim zahtevam le, če bodo dosegali zadovoljive dohodke," pojasnjujejo na KGSZ.  

 Opozarjajo, da se premalo govori o dolgoročnih posledicah, kmetijstvo je na prelomni točki in vanj bi morali vložiti več denarja, saj se kmetje ne soočajo samo z nihanjem cen surovin in storitev. Resne težave s proizvodnjo imajo zaradi prihajajočih podnebnih sprememb. "Slovenija je znana po tem, da svojo hrano prideluje v težkih razmerah, da naše kmetije niso velike in kmetje nimajo take ekonomske moči. Hkrati se slovenskim kmetom postavljajo enake zahteve po uveljavljanju bolj naravnega načina kmetovanja, varovanju voda, podtalnice in biodiverzitete. Tudi to ima že dokazano dolgoročni vpliv na ceno hrane v prihodnje." 

'Čez noč so nastale težave z dobavo čipov'

"Na nabavnem trgu je bilo v covidnem in postcovidnem obdobju kar zelo pestro, čez noč so nastale težave z dobavo čipov. Problem je bil z ladijskimi kontejnerji, cene kontejnerjev so se potrojile, početverile. Kolegi ocenjujejo, da do konca leta 2022 ne bo drastičnih izboljšav," ocenjuje Marina Lindič. Pojavile so se težave pri elektroniki in avtomobilskem sektorju. "Kar veliko podjetij ustavlja proizvodnje za več tednov, ker enostavno ne dobijo komponent, čipov in druge elektronike. Struktura porabe teh čipov se je na trgu spremenila od covida-19 naprej. Prej je bil glavni potrošnik industrija, potem po izbruhu epidemije je povpraševanje po teh delih zelo padlo, povečalo se je povpraševanje na področju zabavne elektronike. Vemo, da so se otroci šolali od doma, kar pomeni več računalnikov v uporabi, nakupi preko spleta so se povečali."

Lindičeva dodaja, da je, ko se je povpraševanje po avtomobilih vrnilo, nastal vakum, ki se ne umirja, roki dobav pa leto in več. "Če kdo zdaj kupuje avto, ve, da so se dobavni roki podaljšali. V podjetju smo naročili avto že v začetku februarja, morali bi ga dobiti septembra, zdaj smo dobili že dve obvestili o podaljšanju roka dobave. Ne vemo, če bo letos prišel." Problem je tudi na trgu rabljenih avtomobilov, saj prodajalci zalog skoraj nimajo. Cene avtomobilov se bodo dvignile tudi zaradi vse dražjih sestavnih delov, železa, kovin in plastike.

Kaotično stanje pri avtoprevoznikih

S težavami se soočajo tudi slovenski cestni prevozniki. Ti so konec oktobra opozorili na kaotično stanje v panogi. Izpostavili so nenadzorovano višanje cen pogonskih goriv, pomanjkanje delovne sile v panogi, podražitve in dolge dobavne roke vozil. Peter Pišek, predsednik sekcije za promet pri Obrtni zbornici Slovenije se boji, da bi lahko prišlo do motene oskrbe prebivalstva in industrije. Cena pogonskih goriv se je po besedah Piška zvišala za 40 odstotkov, cena plina za 80 odstotkov, cena AdBlue (dodatek v obliki sečnine, ki pripomore k čistejšemu izpuhu oziroma nižjim emisijam ) pa za 130 odstotkov. 

Za ogled vsebine z družbenih omrežij omogoči piškotke družbenih omrežij. Omogoči piškotke

"Večini kupcev smo poslali predlog za povišanje cen prevozov za sedem do 10 odstotkov predvsem zaradi podražitve goriv." Dvignili so se tudi stroški dela, vozil, prikolic, repromaterialov in covidnih zaščitnih sredstev, dodaja Pišek. V kolikor bi želeli pokriti vse dvige vhodnih stroškov, bi morali predlagati podražitev prevozov za 15 do 20 odstotkov, ocenjuje Pišek. 

Državo so pozvali k ukrepanju, da zajezi cene pogonskih goriv za čas krize in podpiše sporazum o zaposlovanju delovne sile iz tretjih držav, a se vlada na njihove pozive še ni odzvala. 

Za ogled vsebine z družbenih omrežij omogoči piškotke družbenih omrežij. Omogoči piškotke

Ogroženih je pet tisoč delovnih mest

"Če bodo res cene ostale take, kot kaže v prvem četrtletju 2022 in glede na to da 40 odstotkov podjetij še nima zakupljene energije, potem je lahko ogroženih kar pet tisoč delovnih mest v energetsko intenzivni industriji, torej vsako šesto. In posredno znotraj verige vrednosti še približno 2.500 delovnih mest," opozarja Vesna Nahtigal, direktorica Združenja kovinskih materialov in nekovin pri Gospodarski zbornice Slovenije. Prihodnje leto se lahko zaradi tega za 300 milijonov evrov zmanjša BDP, kar predstavlja 0,5 odstotka, dodaja. Po besedah Vesne Nahtigal, pri nas industrija predstavlja kar 34 odstotkov slovenskega BDP-ja, od tega je 200 tisoč zaposlenih v 20 tisoč podjetjih. Energetsko intenzivna industrija, ki je zdaj najbolj na udaru, pa predstavlja štiri odstotke BDP-ja in zaposluje 30 tisoč ljudi, kar je šestina vseh zaposlenih v industriji. Nahtigal izpostavlja, da je Slovenija tretja država po stopnji industrializacije, takoj za Irsko in Češko. "Tudi zaradi tega je potrebno sprejeti prave politike, zato da gre z roko v roki razvoj družbe."

Poudarja, da je na strani vlade premalo posluha za opozorila zbornice. "Tukaj bi si želeli hitrega odziva, mi pričakujemo od države primerljivo poslovno konkurenčno okolje s hitrimi in jasnimi odločitvami, ko pride takšna situacija z bikovskimi cenami energentov in surovin." Skupaj z Energetsko zbornico so pripravili predloge kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov, iz kabineta vlade so prejeli odgovor, da bodo ministrstva odgovorila v dveh tednih, vendar se žal to ni zgodilo. "Šele po našem vztrajanju smo po mesecu dni prišli do državnega sekretarja gospoda Košoroka, ki je bil od vlade določen za koordinatorja in preučitev teh ukrepov."

"Te hitre podražitve cen ni nihče pričakoval. Še začel se ni zeleni prehod, pa imamo že polne roke dela," ocenjuje Vesna Nahtigal, ki zavrača, da bi podjetja špekulirala. "Če danes ne vem, kakšno imam naročilo za januar, poznam pa ceno na borzi, najverjetneje ne bom kupila električne energije, če moj izdelek tega ne prenese." Predvsem pa, kot pravi, se premalo zavedamo, da če gre gospodarstvu dobro, gre tudi družbi. "Če gospodarska zbornica pošlje strukturirane ukrepe, potem pričakuješ, da boš vsaj povabljen na dialog."

Energetska revščina se bo povečala, ocenjuje, še posebej, če bo zima huda. "Situacija ni nedolžna, nikakor ne zanemarljiva, še zlasti v energetsko intenzivni industriji, kjer strošek energije presega od tri do več kot 20 odstotkov dodane vrednosti. Če ne bo hitrih ukrepov države, bodo posledice velike. Tako hiter in velik porast cen je namreč nemogoče čez noč prevaliti v končne cene izdelkov. V določenem trenutku proizvodnja ob taki ceni energije ni več ekonomsko smiselna … to je skrb vzbujajoče, saj gre za podjetja, ki so resnično v dobri kondiciji."

Dvig cen plastike, aluminija in jekla

V novomeški Ursi, ki proizvaja izolacijo iz mineralne steklene volne, je Marina Lindič vodja nabave. Pravi, da imajo probleme predvsem pri plastiki. "Ko se je na borzi zvišala cena polietilenov, so nam dobavitelji čez noč prekinili pogodbe. Prej smo imeli četrtletno določene cene, sedaj so zahtevali mesečne ali plačilo po naročilu." Dobavitelji so se pri višanju cen sklicevali na višjo silo, ker je bil v Ameriki, kjer je veliko tovarn s proizvodnjo polietilenov, močan vihar, v Evropi pa so bile nekatere naprave v mirovanju zaradi vzdrževanja. "Lahko dobiš višjo ceno za 10 ali 20 odstotkov in potem je 'vzemi ali pusti', se moraš odločiti, ali boš pristal na te pogoje. Dobil si toliko, kolikor si napovedal pri dobavitelju, če si želel 30 odstotkov več materiala zaradi povečanja povpraševanja, nisi prejel." Cene polietilenov so se povečale za okoli 153 odstotkov, v drugem četrtletju letos, ko so dosegle najvišjo ceno, v primerjavi z letom prej. Cene so nato padle, zdaj so 75 odstotkov višje.

Zelo močan dvig cen so opazili pri aluminiju, jeklu in barvnih kovinah. Aluminij je bil oktobra lani okrog 1800 dolarjev, nato je zrasel na najvišjo ceno 2850 dolarjev, danes je 2560 dolarjev. 

Proizvodnja v Ursi je zelo vezana na izdelke, ki korelirajo na cene nafte. "Cene nafte so se štirikrat povišale. Takšnih zvišanj nihče ne more prevzeti na svoja pleča in se zato poznajo na cene izdelkov." Cene so se že prevalile na pleča potrošnikov, skoraj v vseh segmentih, opozarja predsednica nabavnikov. 

Zvišanje cen energentov bo oziroma je že vplivalo na podražitve transporta, pa tudi na vse ostale sektorje v gospodarstvu, zlasti na najbolj energetsko intenzivne branže, ocenjuje Nevenka Hrovatin z Ekonomske fakultete. "Marsikje slišimo, da cementarne, železarne, jelkarne in kemična ter papirna industrija zmanjšujejo proizvodnje. Lahko si obetamo povišanje cen transporta, potovanj, avtomobilov ..." 

V podjetju Akrapovič, ki se ukvarja s proizvodnjo izpušnih sistemov za motorje z notranjim izgorevanjem, pravijo, da se kot vsa industrija soočajo z vplivom rasti cen energentov in surovin, kar povečuje stroške razvoja in izdelave izdelkov. "V podjetju stalno optimiziramo procese in dajemo še večji poudarek delu nabavne službe z vidika spremljanja trendov in sodelovanja z dobavitelji, zlasti na področju boljših napovedi, fiksiranja cen in zakupa količin."

Začasno ohlajanje gospodarske aktivnosti

"Trenutno ugotavljamo ohlajanje gospodarske aktivnosti, ne vemo, če bo trajalo dlje časa," ocenjuje Marina Lindič. Najbolj so se zmanjšala izvozna naročila, kar kaže, da se tudi gospodarska aktivnost naših največjih trgovinskih partneric, kot je Nemčija, slabša. Prvič po nekaj mesecih se je zmanjšalo zaposlovanje. Dobavni roki pa se še vedno podaljšujejo. 

V Združenju nabavnikov gospodarsko aktivnost izračunajo na podlagi indeksa nabavnih menedžerjev, kjer se meri proizvodna aktivnost. Kadar je indeks nad mejo 50, pomeni, da imamo pozitivno gospodarsko rast, če je pod 50, se rast umirja ali stagnira, če pade recimo pod 30 je že recesija. "Slovenski PMI je bil v oktobru letos 48,8 točke, septembra pa 58,1, kar je velik padec. Po 15-ih mesecih zapored je prvič padel pod mejo 50 točk," komentira Marina Lindič. 

Za ogled vsebine z družbenih omrežij omogoči piškotke družbenih omrežij. Omogoči piškotke

V podjetjih povečujejo zaloge surovin in materialov, ker je problematika nezanesljivih oskrbnih verig, s katero se srečujejo v letošnjem letu, pomanjkanje enkrat ene, enkrat druge surovine. 

"Podjetja, ki si le lahko privoščijo, povečujejo zaloge kritičnih nabavnih kategorij, da zagotavljajo nemoteno proizvodnjo. Najdražje za podjetje je, če ne proizvaja. To je v večini primerov dražje, kot če vsako surovino plačaš višje. Največji strošek za podjetje je, če stoji," pravi Marina Lindič.

Posledice višjih cen nafte so vidne v mnogoterih kategorijah, kjer je nafta osnovna surovina. Večinoma imajo isti trend kot nafta tudi ostali energenti, še posebej elektrika, pravi Marina Lindič. "Če je bila najnižja cena nafte v začetnem covidnem obdobju okrog 20 dolarjev, nato je bil sodček nafte oktobra lani 40 dolarjev, je ta danes 84 dolarjev. To posledično pomeni dvig surovin, ki so vezane na nafto."  Vpliv na podjetje je odvisen od tega, kakšno nabavno strategijo energije so zasledovali.

V skupini Ursa imajo strategijo, da kupujejo energijo v korakih, ker so zelo velik porabnik tako elektrike kot zemeljskega plina. "Ko ocenjujemo, da so cene nizke na borzi, naredimo določene nakupe, da razpršimo riziko. Kupimo za eno leto, plus dve ali tri vnaprej. Človek bi moral imeti magično kroglo, da zadane pravo ceno na borzi." Po besedah Lindičeve je veliko podjetij špekuliralo, ko so cene na borzi padle na zgodovinsko nizko raven, plin je padel na 6 evrov/MWh. 

Kot pravi Nevenka Hrovatin, je za podjetja ključna lekcija povišanja cen energentov ta, da morajo skrbno spremljati tržna dogajanja, poslušati svarila dobaviteljev, ko ti opozarjajo na verjetno zvišanje cen v prihodnosti in si pravočasno zagotoviti dobavo po sprejemljivih cenah. "Zlasti večja in energetsko intenzivna podjetja bi morala imeti dobro razvit energetski menedžment s potrebnimi orodji za upravljanje ne samo porabe, temveč tudi nabave plina in električne energije."

"Podjetja, ki so neučinkovita v rabi energije in imajo malo prostora v maržah, bodo pod velikimi cenovnimi pritiski. Nekaj bo rešila tehnološka transformacija v bolj zeleno proizvodnjo, ostalo se bo prelilo v višje cene proizvodov, ki so intenzivni v energiji," komentira ekonomist Anže Burger s Fakultete za družbene vede. Dodaja, da se bo ob prehodu na okolju prijaznejše vire energije moralo prilagoditi tudi zagotavljanje zanesljive oskrbe z elektriko z ustrezno zmogljivostjo in zanesljivostjo omrežja, da ne bo prihajalo do takšnih zapletov, kot jih je imela v preteklih letih Nemčija. "V proizvodnji lahko navidezno majhna fluktuacija moči povzroči resno škodo na opremi. Še posebej so za naprave nevarni izpadi, ob ponovni vzpostavitvi električne energije pa se lahko pojavijo električni udari, kar povzroči težko popravljivo škodo na kritični opremi. Strošek ure brez elektrike za podatkovne centre znaša okrog 8.000 evrov na minuto, ugotavljajo študije."

Cene hrane, pijače in tobaka se močno razlikujejo po evropskih državah

Leta 2020 so bile cene hrane in brezalkoholnih pijač na Danskem za 29 odstotkov višje od povprečja EU, medtem ko so bile v Romuniji 34 odstotkov pod povprečjem, kažejo podatki Eurostata. Brezalkoholne pijače so bile najdražje na Finskem (32 odstotkov več od povprečja EU), najcenejše pa v Romuniji. Tudi alkohol je najdražji na Finskem. 

Indeks cene hrane in brezalkoholnih pijač je bil leta 2020 najvišji v Švici (165), sledijo Norveška, Islandija in Danska. Pod evropskim povprečjem je 23 držav, med njimi tudi Slovenija z indeksom 98. 

Za ogled vsebine z družbenih omrežij omogoči piškotke družbenih omrežij. Omogoči piškotke

Med 37 državami je imela Švica najvišje cene kruha, kosmičev, mesa in rib. Norveška je najdražja država za nakup mlečnih izdelkov, kot sta mleko in sir ter jajc. Znotraj EU je Danska najdražja za nakup kruha in kosmičev, Avstrija za meso in ribe, medtem ko so mlečni izdelki najdražji na Cipru. Najcenejši kruh, kosmiči in meso so bili v Turčiji, ribe pa v Severni Makedoniji. Znotraj EU so kosmiči in kruh najcenejši v Romuniji, meso, ribe in mlečni izdelki pa na Poljskem. Slovenija je tik pod evropskim povprečjem. 

Olje, sadje, zelenjava in krompir so bili najdražji v Švici. Med EU članicami je olje najdražje na Malti, sadje v Franciji, zelenjava in krompir pa na Danskem. Španija ima najcenejše olje, Romunija sadje, zelenjavo in krompir. Slovenija je tudi tukaj pod evropskim  povprečjem. 

Za ogled vsebine z družbenih omrežij omogoči piškotke družbenih omrežij. Omogoči piškotke

Pritisk na inflacijo

Okrevanje gospodarstva po pandemiji se nadaljuje, vendar je ob motnjah v dobavnih verigah, ki ovirajo poslovanje predelovalnih in nekaterih storitvenih dejavnosti, izgubilo nekaj moči, ocenjuje Banka Slovenije. Inflacija v evrskem območju je bila septembra 3,4 odstotna, večinoma zaradi naraščajočih cen energentov, deloma pa tudi zaradi omejitve na strani ponudbe. Inflacija v Sloveniji je bila septembra 2,7 odstotna. Glavni razlog ostaja rast energentov in vse dražja nafta. Hkrati se blago, ki ni energetsko, draži najhitreje po letu 2008, saj imajo podjetja težave z visokimi cenami surovin in neredno dobavo vmesnih izdelkov. Stroške v razmerah močne konkurence lažje prenašajo v končne cene na domačem trgu. Po spomladanski sprostitvi omejitvenih ukrepov zaradi pandemije so se začele dražiti tudi posamezne storitve. 

'Ni si mogoče obetati predkriznih cen energije'

Po besedah Nevenke Hrovatin cene energije ne bodo padle na prejšnjo raven predvsem pri elektriki, kjer so bile pred krizo rekordno nizke cene, ki pa niso spodbujale investicij. 

Zeleni prehod bo zahteval velike investicije, zato si ni mogoče obetati predkriznih cen energije, pravi.

Pasica energetska revščina